damien evans
Število prispevkov : 2
Kraj : sarcamento, ca
 |  Naslov sporočila: evans, damien adrian Čet Jun 28, 2012 8:13 am | |
| DAMIEN ADRIAN EVANS
"rather than love, than money, than faith, than fame, than fairness... give me the truth"
[Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know
FULL NAME damien adrian evans
GENDER dude
NICKNAMES just damien
AGE twenty-five
HOMETOWN, STATE london, uk
GROUP the locals
POSTGRADUATE/JOB unemployed
SEXUALITY heterosexual
PLAYED BY sebastian stan ;3
--------------------
HI I'M DAMIEN AND THIS IS ME: »življenje je… dolgočasno. res, v bistvu se ne dogaja nič pametnega, vse je tako velika, ogromna rutina. oh ne, ne začnite s tem, da sem še en razvajenec, ki ima malce preveč pod palcem. dobro, bogataš sem, nikoli mi nič ne manjka, denarja je na pretek ter to in ono, vendar iskreno, kakor da mi je mar. saj smo ljudje vsi enaki, to, če ima pa kater več pod palcem kot drug, pa je eno navadno- saj veste, kaj mislim. iskreno, skoraj prepričan sem, da imajo tisti ostali več zanimivega v življenju kakor mi. in ja, ravno jaz, damien adrian evans, ki naj bi spadal v ta najvišji krog ter nič kolikokrat slišite o drugih pohvale čez mene se zgražam nad našim načinom življenja, resnično in brez laži. torej ja, ime ste izvedeli, da ne gojim posebnih čustev do lastnega stana ker so dolgočasni kot smrt, namesto da bi uživali življenje dokler ga imajo tudi, sedaj pa… ne vem. kakorkoli, sem delno anglež, delno domačin teh krajev- torej prebivalec karibov. no, po materini strani anglež, po očetovi karibčan, kar pa sicer ni razvidno po priimku, vendar iskreno so mi bili angleži vedno bolj pri srcu, čeprav, da ne bo pomote- karibi so ena izmed najlepših dežel, katere ne bi za nič zamenjal. ampak saj vam je znano- nekje preživiš prav vsake počitnice in kraj se ti res usede v srce. ravno zaradi tega sem se na london pošteno navezal, saj je bil v bistvu ta kraj moj drugi dom- nenazadnje sem vse počitnice od zimskih, spomladanskih, poletnih, jesenskih, prav vse preživljal tam. posledica tega je ta britanski naglas, kateri se prav čudno ujame z ostalimi jeziki, ampak v bistvu mi je všeč- nenazadnje bi marsikdo rekel, da je vse kar je nenavadnega je meni všeč, vendar pustimo zdaj to. naj nadaljujem tam kjer sem ostal- ja, rodil sem se tu, v precej premožni družini ladijskih mogotcev, katera si je prav vedno lahko vse privoščila. že od malih nog, mi je bilo dobesedno ponujeno vse- denar pri naši družini ni bil nikoli problem, tako da sem kakor majhen deček, vedno imel vse pri roki, prav nič mi ni manjkalo. ob vplivu staršev sem se hitro začel zavedati kako dobiti svoje, kaj pomeni moč in kako preprosto ljudi prepričaš v svoj prav in kakšno vlogo ima pravzaprav pri vsem tem udobno življenje bogataša. že od malih nog dalje, sem se udeleževal najrazličnejših debatnih krožkov, pri katerih sem dokaj hitro prišel kar na predsedniški stolček, prav tako pa tudi različnih raznih protestov proti kršenju človekovih pravic in še ostalih rečeh. javna nastopanja zame nikoli niso bila problem, saj nenazadnje je bilo govorjenje in nastopanje nekaj, kar mi je bilo že od nekdaj v krvi. za razliko od svojih staršev sem po končani srednji šoli odšel v politične vode, na študij mednarodnih odnosov- sicer dan danes brez službe, vendar za to je tako ali tako še čas. no, čas je za službo medtem ko… oh ja, poročen sem. že sedaj, ja. saj to je tudi pomemben podatek kajne? torej moj zakon, z mojo najdražjo adrianno je tako rečeno… v prepadu, bolj kot ne. ne, pa saj je bilo vse lepo in prav, vse v oblakih med samorogi in mavricami, nato pa se je začelo tisto temno obdobje, ki pa… no, iskreno ne vem kako je prišlo do njega. res sem jo imel rad, priznam. mogoče jo še imam, vendar čustvenost ni moja plat, tako da ne grem v podrobnosti, hvala. kakorkoli ja, vse je bilo puhasto in barvno, nato pa… preprosto me je minilo, do vsega skupaj, do zakona, do obljube, ki sem jo dal njenemu očetu, da bom poskrbel zanjo po njegovi smrti in tako dalje. no, saj bom poskrbel zanjo, ne rečem nič, ne bom je pustil same, nikakor, le… ni več tako kot je bilo včasih in to je tista zadeva, katera me v teh trenutkih spravlja v obup ter hja no, zadnje čase tudi v posteljo drugim ženskam. in tako se je začelo vse skupaj- poročena sva le še zato, ker morava biti, zaradi te družine ter nepotrebnih zadev, medtem ko tisto kar sva bila nekoč že dolgo nisva. čeprav iskreno še vedno ne vem kaj čuti ona, o sebi ne mislim razglabljati, vendar v redu. kaj bo pač bo. toliko o tem. naj predstavim še malo na karakter, ali je že predolgo? lahko poskusim? prav. no ja, naj omenim nekaj, kar je moj prijatelj, ne davno nazaj poudaril na meni- po njegovem mnenju in mnenju še bilo koga drugega, je stvar, ki me idealno opiše primer britanskega stereotipa. navidezna hladnokrvnost do tujcev, je bila v bistvu res v meni vedno prisotna. nekako mi preprosto niso bili pri srcu, razen če so posebej vzbudili mojo pozornost- takrat pa se preprosto prikradem v družbo in če se izkaže, da stvari v bistvu niso tako zanimive, kot se zdijo, tudi hitro izginem. nikoli se nisem trudil komu ugajati in pravzaprav me ne moti, da marsikomu nisem všeč, takšen kot sem. v bistvu se je potrebno sprijazniti, da nismo vsi enaki, ter da se za nekoga, ne nameravam spreminjati. sem preprosto to kar sem- gostobeseden, trmoglav, z nasmeškom na obrazu ter nekako čudnim, britanskim smislom za humor. no toliko o meni, da ne bom še naprej nakladal, saj nenazadnje bi lahko govoril cel dan- govor res ni problem pri meni, vendar zdaj pa res raje končam, če ne bom najbrž nikoli. edino kar si zares želim je oditi iz te bogataške rutine, ki ti res ves čas diha za vrat, čeprav vem, da je to nemogoče. vendar poskusiti ni greh kajne, da tako pravijo?«
-------------------- YOUR NAME tams!
HOW OLD ARE YOU 9teen years
HOW LONG TO YOU ROLEPLAY 4 years
RPG EXAMPLE - Spoiler:
v hipu je odkimala z glavo, ob njegovih besedah. »čisto v redu je kot je, brez bilo kakšenga problema, res« mu je zagotovila ter ob tem se ji je na obrazu zarisala sled nasmeška. res ji je bilo praktično vseeno v kateri sobi bo spala, pravzaprav je nekako dvomila, da bo tu kaj veliko sploh spala- če pa bo, je bila pa soba tako ali tako zadnje pomembno dejstvo. tu so si bile pa prav tako prekleto identične, tako da res ni čutila nobene potrebe, da kakorkoli zamenja. »nič ne morem obljubiti, vsakič me drži, da storim nekaj popolnoma smešnega. tako da ne morem niti reči, da se kaj od tega ne bo zgodilo« se je nasmehnila, čeprav je bilo popolnoma res. bolje, da sploh ni začela naštevati, kaj vse se je zgodilo v njenem pijanem stanju, kajti definitivno je ob tem lahko naštela vse zadeve ki jih je on malo prej, v malo hujši obliki- ni ravno mogla reči, da je plezala po kuhinjskem pultu, vsepovsod drugje- od pulta v baru, pa do dreves, na katerih se je skoraj ubila, pa ja. prav tako prepevanje je bilo tisto, čemur se na trenutke ni mogla upreti, sploh če je imela koga enako norega kot je bila ona sama v tistem trenutku poleg sebe in slečevanje oblačil... bolje da ni omenjala pred kom. definitivno so bile tu tudi zadeve, ki niso bile za vsakdanja ušesa. »no, potem imaš možnost, da to ogromno velikodušnost uporabiš pri meni« je dejala, čeprav je morala priznati, da je bila sama bolj kot ne pristašica prvega vtisa in če ji ta ni bil kaj pošteno všeč, se je nič kolikokrat preprosto obrnila stran ter odšla. zgolj zato, ker ji tista oseba pač ni bila pretirano pri srcu, vsaj po prvem vtisu in res ni imela volje se kakorkoli ukvarjati z njo. »vzeto na znanje,« mu je odgovorila ter se ob tem narahlo nasmehnila. »mojim vsem besedam pa... hja no, ne da njim ni treba verjeti, včasih jih raje presliši« je dejala ter se ob tem nasmehnila- vedela je, kakšne je znala klatiti pod vplivom alkohola ter zjutraj je bilo edino upanje, na katero se je lahko zanašala to, da je tisti pozabil na vse, kar je izrekla, sicer... hja, nekako se ni znalo dobro končati in nekako ni hotela, da se to ponovi tudi pri njemu. vsaj ne že pri prvem srečanju, po tem res ni imela neke blazno velike želje. narahlo je nagnila glavo na stran ob njegovih pričakovanjih ter skomignila z rameni. »in dobil si popolno nasprotje- rdečo kapico, ki študira matematiko in fiziko ter mogoče malo preveč rada hodi naokoli« se je nasmehnila ter ob njegovih naslednjih besedah zdvignila kazalec v opozorilo. »potem mi ne boš mogel zameriti, če bom jaz naslednjič storila isto?« je dejala v sami šali in če bi ji v bistvu skril brisačo... hja, potem bi se ali preprosto trmala v kopalnici, pod tušem dokler je ne bi dobila nazaj ali pa... no, ni ravno hotela pomisliti na bilo kakšno drugo možnost. »resno, leče imaš? čakaj, daj da vidim, če se kaj opazi« je dejala ter za hip se ji je na obrazu zarisal nasmeh ob njenih besedah, nato pa je le stopila do njega, mogoče že malce preveč v njegovo bližino, vendar okoli tega se ni preveč obremenjevala ter se zazrla direktno v njegove oči, še zdavnaj ne z varnostne razdalje ter se po nekaj sekundah zadovoljno nasmehnila. »modra sled se vidi,« je dejala, še vedno zadovoljna sama nas sabo, nato se pa namuznila. »in všeč so mi tvoje oči,« se ni mogla upreti še temu komentarju ter se z nasmeškom na obrazu sedaj stopila stran od njega. »- in glede prehranjevanja sredi noči- mislim, da mi je celotna zadeva kar malo znana« je priznala, da tudi pri njej v bistvu ni znalo biti nič kaj prekleto nenavadnega, če je stikala po omarah sredi noči- včasih celo v treznem stanju za razliko od njega. »brez težav, ampak samo pazi, da ne bo to pred drugo popoldne « je zaključila. res ji ni bilo nobenega problema, da vsaj malo razkaže glavne poti mesta, ki ga pa že lep čas ni videla ter po eni strani je bila prav zadovoljna, da je bila zopet tu. na njegove naslednje besede je odgovorila le z malce večjim nasmehom na obrazu. najbrž je imel prav- bilo je pošteno dobro, da je vsaj približno prišla sedaj nazaj k sebi ter če ne drugega, bila le senca tiste arianne, ki je nekoč obstajala ter bila ljudem mnogo bolj pri srcu, vendar jim je tudi očitno nova znala priprasti- kar ji je bilo v tem trenutku všeč. »nobene posebne želje nimam,« je skomignila z rameni. res ji je bilo popolnoma vseeno, kako bo potekalo bivanje in če so bila tu pravila, je bila tu neustavljiva želja, da se jih krši, vsaj kar se je zadevalo nje- tako da je bilo morda celo bolje, da jih sploh ni bilo. ob njegovih naslednjih besedah, ki pa vseeno niso bile tako zelo odvisne od nje, da bi lahko ona tega prekršila ter ob tem skomignila z rameni. »zaradi mene, lahko tvoje blondinke okupirajo tudi preostali del stanovanja, izključno le z mojimi čokoladami v hladnilniku« je skomignila z rameni. res ni imela nič proti, če so se sprehajali po stanjovanju kakršni koli obiski- dokler seveda niso bili malce preveč samozavestni, da ni že njo prijelo, da jih udari direktno na nos- in res bi to storila, če bi težili še naprej. »in če imaš posebno željo hoditi naokoli v spodnjem perilu... hja, ne morem reči, da imam kaj proti« se je zasmejala. »iskreno, po želji, tudi jaz včasih parodiram v spodnjem perilu, ker je preveč stopinj v sobi, da bi spala v pižami« je še priznala, čemur je sledil skomig z ramenom- bi se pač zgodilo, da naletita en na drugega v spodnjem perilu. dokler se to ni zgodilo, se je še slišalo povsem nič nenavadnega. pokimala je na njegove besede. »- ki je le za tiste, ki raje živijo v pravljici, kot da odprejo oči ter ugotovijo, da življenje niso le mavrice, puhasti oblački in samorogi,« je še dodala ter namuznila. »kaj imaš ti za sabo?« je dejala ter se ob tem vprašljivo zazrla vanj. ni ga znala oceniti kaj ima za sabo, vendar preprosto je predvidevala, da enostavno ni ena nedolžna zgodbica, z večno ljubeznijo med starši ter vse skupaj z rožicami postlano- nekako ni verjela v popolne zgodbice. »v redu je,« je dejala ter si za trenutek z roko pokrila usta ter odkimala z glavo. »ampak...« je že hotela uporekati, kajti če je bil njegov slab, kaj bo šele njen. vendar dobro, danes se je preprosto udala v usodo ter se postavila pred steklenice barvne pijače. pokimala je z glavo ob njegovih besedah. »lahko poskusiva,« je dejala ter ob tem, sprejela njegov kozarec, vzela eno izmed naključnih pijač, precej čudne barve, vendar ni se ukvarjala s tem. ni trajalo dolgo, dokler je nekaj naključnega nametala skupaj, zgolj zato, ker ji je bila všeč barva ter vzela kozarce v roke ter enega podala njemu. »če je bil tvoj slab, bova ob temle pogrnila« je dejala ter se zasmejala, nato pa odložila kozarec na pult ter se dvignila nanj, nato pa vzela svoj kozarec v roke. »ti začneš.«
but today i'm only a human with a name
|
|
