Medtem ko ga je napadala z vsemogočimi besedami, se je poskušal spomniti Noeminega svarila, ko ji je pred dnevi približno razkril svoj načrt. In prekleto, ni mu omenila, da se Brihta vedno takole burno odziva - samo opozorila ga je, da je drugačna. »Prekleto,« je zamrmral, ko se je zavedal, da se je pravkar soočil z rjavolaskino drugačnostjo, če bi lahko to sploh lahko označil s to besedo. Nenadoma se mu celotna ideja ni zdela več tako zelo briljantna kot pred trenutki in to je zdaj prav dovolj zgovorno kazal njegov obraz, ki se je nezadovoljno spačil ob vseh njenih obtožbah, ki jih je mimogrede usekala preveč blizu resnice. Lahko bi ji še tisto sekundo čestital, ker ji ga je uspelo ujeti tako zelo nepripravljenega, toda že sama misel na to je samo še izostrila njegovo medlo nejevoljo, ki jo je povzročila prav rjavolaska s svojimi besedami. »Okej, prav,« je nenadoma še sam izbruhnil, potem ko se je njegovo odlično razpoloženje nenadoma obrnilo na glavo in se je zdaj čemerno zazrl v osebo, ki ga je zdaj z vsem veseljem nadirala. Upravičeno nadirala - čeprav teh besed ni hotel slišati v svoji glavi, so se vendarle pojavile in mu dokazovale, da njegovo obnašanje morda res ni bilo ravno primerno. »Sem pač grozna oseba.. si to hotela slišati?« Ni vedel, kdaj je tako povzdignil glas, a v tistem mu tudi ni bilo važno, kje se nahajata - v jebeni knjižnici, ki je zahtevala popoln mir ali pač kje drugje. Vsekakor mu ni bilo všeč, da ga je tako obsojala, ko ga sploh ni poznala - čeprav ni mogel zanikati, da je bila njena ocena natanko eksaktna predstavi, ki so jo nekateri ljudje dobili o njem na podlagi govoric. Ljudje, ki niso imeli pojma, kaj je to humor in kaj je zabava - morda pa je bila rjavolaska ena izmed teh, čeprav ponavadi ni bil oseba, ki bi ljudi razvrščal po predalčkih, še preden bi jih dodobra spoznal. Za razliko od nje, ki je počela prav to.

»Prav, sem neresen kreten,« je nenadoma brezbrižno skomignil, ko se je odločil, da se ni bilo vredno razburjati zaradi takšnih stvari. Ljudje so ga že označili tudi za kaj hujšega. »In umikam noge, da ne boš crknila zaradi tega,« je še razdraženo pripomnil, ko so se njegove noge znašle nazaj na tleh, pogled pa preusmeril v knjižne police - pogled na to sicer ni bil ravno pomirjujoč, toda veliko boljše, kot pa se dalje soočati z razjarjenim pogledom jebene perfekcionistke. »Če že more biti vse perfektno.. pa naj bo. Neznansko žal mi je edino, ker tvoj zvezek..« - sklonil se je, da bi ga pobral - »nima več popolnih in ravnih robov.« Vrgel ga ji je proti njej in pričakujoče privzdignil obrvi, kot da bi pričakoval, da bo rjavolaska pričela cmeriti - ne bi bil presenečen, če bi se, glede na to, da je bila dobesedno nora na brezhibnost. Nekaj časa jo je motril s pogledom, potem pa zavzdihnil, kakor da bi se predal - vse skupaj se mu je zdelo že tako preveč kretensko. Seveda, se je mogel spomniti, je bila to povsem njegova ideja in zdaj je mogel nositi posledice propadlega načrta. Nekaj ekstremno nadležnega. »Presneto, bi že nehala?« Očitno je bilo, da je rjavolaska neznansko uživala v vsem skupaj - morda pa se ji je skisalo od dnevnega sedenja za bukvami in je bil on pripravna oseba, na katero je lahko stresala svojo slabo voljo. Če se je njej vse to zdelo zabavno, je bil sam ravno nasprotnega mnenja, prav tako kot sta si bila očitno nasprotna po osebnosti. Že takoj naslednji trenutek pa je z njenim bebastim režanjem dobil še en dokaz več, da so knjige resnično slabo vplivale nanjo. »Da jaz ne omenim, kako zelo nadležna si ti v tem trenutku,« ji je vrnil, le da je bil njegov glas nenadoma popolnoma miren in neprizadet, kakor da bi govoril o povsem običajnih zadevah - o tem kakšno vreme bo jutri ali kaj podobnega. »Resno mislim, Emma. Izredno pametno bi bilo, če bi malce omejila čas, ki ga preživljaš za bukvami in počela tudi kaj bolj.. reciva temu, koristnega? Morda, bi bilo bolje, če rečem zabavnega?« Njegove obrvi so se radovedno privzdignile, medtem ko se je njegov pogled znova znašel na njenem obrazu. »Emma.. mi znaš povedati, kaj je to zabava? Pa ne potrebujem definicije iz slovarja, zgolj opis tvojih izkušenj.« Ustnice so se mu ukrivile v lahen nasmešek, ki pa ni bil lažen - pravzaprav bi celo lagal, če bi zdajle trdil, da ga vsa zadeva ni pričela malce zabavati.