| 
si že slišal za čudovit jezikovni kamp na katerega prideš le na tri možne načine? z zajetno denarnico in vplivno družino? z posebnimi dosežki na področju jezikov? ali po sreči, če si izžreban izmed tisoč prijavljenih z enostavno vpisnico? očitno ti je na nek način uspelo in si sedaj tu. registriraj se z imenom in priimkom v lowercast - malih črkah in se nam pridruži sredi zasnežene sibirije kot domačin, študent ali član osebja!
forum je cenzuriran, spodnja meja besed pa znaša 450 besed! |
|  oblačno, sneži, -8°C
november 2012
 |
| 
no one at the moment! |
|  zasnova foruma je last administratork. sidebar, header, navigation in nekatere slike foruma narejene s strani irene sokolowskive. opisi in prispevki so avtorsko delo članov in jih je brez njihovega dovoljenja kaznivo jemati, ponarejati, kopirati, itd. forum gostuje na forumotionu. nekatere slike s strani deviantarta! |
| | | Avtor | Sporočilo |
|---|
valerie raveneto
Število prispevkov : 91
Age : 30
Kraj : verona, italy
 |  Naslov sporočila: city park Pon Jun 25, 2012 9:34 pm | |
| [Only admins are allowed to see this image] |
| | | | 
heaven reid
Število prispevkov : 19
Kraj : waterloo, ontario
| | Naslov sporočila: Re: city park Tor Jun 26, 2012 5:36 am | |
| [Only admins are allowed to see this image] for beatriz
prebudilo jo je slepeče sonce, ki se je pretihotapilo skozi špranjo v zavesah, ki so zagrinjale okno v sobi. nejevoljno se je pretegnila ter se počasi izvlekla iz postelje, nikakor ne zbujena - premikala se je kot kakšen mesečnik. nedvomno dejstvo je bilo, da potrebuje skodelico kave, sicer bo cel dan takšna - se pravi, neuporabna. počasi je prišla do majhne kuhinjice, v kateri je bilo komaj dovolj prostora za enega človeka, toda tega ni opazila. ni čutila, da ji je oster rob pulta nekoliko raztrgal tanko vrhnjo majico, ki jo je imela za spanje, kakor se tudi ni zmenila za pajčevino, ki se ji je prilepila na spodnje hlačke. osredotočena je bila na to, da ne bi raztresla zmlete kave ali pa pometla skodelice na tla. in - verjetno prav zaradi tega - uspelo ji je skuhati kavo. sicer se ji je na koncu malce polilo mleko, toda sploh se ni menila za majhno lužico na pultu. temno tekočino je popila kar stoje in na hitro, ker je hotela čim prej ven, saj je videla da se obeta krasen dan. med preoblačenjem, nekaj trenutkov za tem, ko je popila kavo, je razmišljala o tem, kam bi se pravzaprav sploh odpravila. prišla je že do sklepa, da je najbolje, da gre do mesta, toda tu se je ustavilo. bari niso prišli v poštev, saj je svojo jutranjo kavo že spila, drugega pa si trenutno ni želela. nakupovati se ji tudi ni dalo... "ah, prekleto, saj je vseeno." bo že sproti videla, kam bo šla - nesmiselno bi bilo zdaj delati plane, ki bi se potem na koncu izkazali kot ne najboljši, ali pa se sploh ne bi uresničili. iztrgala se je iz razmišljanja ter šla v kopalnico, kjer si je uredila frizuro (ki je bila, mimogrede, naravnost grozna), se rahlo naličila in se muzala svojemu odsevu v ogledalu. nikoli ni bila samovšečna - konec koncev v fantovski družbi ni bilo veliko skrbi glede videza. in še vedno ji gledanje sebe v ogledalu ne da kakšnega pretiranega zadovoljstva, pomembno ji je samo zato, da vidi, če je spodobno urejena - in nič več. na hitro je pogledala na uro, se zadovoljno nasmehnila in se s svojo torbico v roki odpravila ven iz sobe. zaklenila je za sabo ter se odpravila ven.
ko je končno prispela v mesto, si je na oči takoj potisnila sončna očala, saj je bilo sonce tam še močneje kot okoli doma. pa tudi grozno je pripekalo, občutek si imel, kot da se boš zdaj zdaj scvrl. heaven je s hitrimi koraki premagovala razdaljo do edine sence, ki jo je opazila - mestnega parka, posejanega z mogočnimi drevesi, na katerih so počivale prav tako mogočne krošnje. ko je prispela v hladno zavetje velikega - tako je predvidevala - hrasta, je olajšano zavzdihnila in se sesedla na leseno klopco pod njim. po potki približno dva metra od drevesa se je sprehajalo kar precej ljudi, nekateri so se tako kot ona hladili v senci, spet tretji so se ob poti pogovarjali med sabo. v zraku je bilo čutiti poletje, v nosnicah jo je zbadal slani vonj morja, od nekod je priplaval omamen vonj po pravkar pečenih rogljičkih. temnolaska je uživaško zaprla oči in se posvetila razmišljanju o ničemer, kot že tolikokrat do zdaj. ugotovila je namreč, da je to zelo učinkovito sredstvo za sprostitev in čeprav je bila že tako zelo sproščena se ji je zdelo, da ji še malo dobre volje ne bi škodilo. kot je kazalo, bo dan lep in sončen, morda bo imela srečo in bo koga spoznala, prav gotovo pa se bo imela lepo. ob tej misli so se ji ustnice zopet ukrivile v blažen nasmešek, odprla je oči in se naslonila na les. tedaj pa je s kotičkom očesa zaznala gibanje na svoji levi, tako da je sunkovito obrnila glavo v tisti smeri. zagledala je lepo dekle, črnko z dolgimi temno rjavimi lasmi. očitno se je poleg nje usedla medtem, ko je heaven mižala in jo ni opazila. že na prvi pogled se ji je prikupila, zato ni videla ovir, da se ji ne bi predstavila. "živjo, moje ime je heaven. in kdo si ti?" da bi jo spodbudila se ji je prijazno nasmehnila in se pomaknila nekaj centimetrov proti njej.
Nazadnje urejal/a heaven reid Sre Jun 27, 2012 7:18 pm; skupaj popravljeno 1 krat |
| | | | 
astrid næss
2nd, ballet and piano
Število prispevkov : 27
Kraj : vardø, norway
| | Naslov sporočila: Re: city park Tor Jun 26, 2012 8:04 pm | |
| beatriz je zazehala in počasi vstala iz udobne postelje. skozi okno je vanjo posvetilo prijetno poletno sonce, zaradi katerega so se njena usta ukrivila v prikupen nasmešek. počasi se je odpravila do okna in ga odprla ter se zazrla v pokrajino, ki se je razprostirala pred njo. navajena je bila življenja v mestu, zato so se ji taki prizori zdeli naravnost neverjetni in pravljični. nekaj minut je, naslonjena na okensko polico, opazovala drevesa in ostale rastline, morje v daljavi ter ljudi, ki so hiteli vsak po svojih opravkih ter sanjarila. vedno je živela nekem neresničnem svetu in kar naprej si je v glavi ustvarjala zgodbe - veliko lažje je namreč sanjariti, kot pa dejansko storiti nekaj, da bi sanje postale resničnost. v sobi je bila zaenkrat še sama in čisto po tihem in naskrivaj je upala, da bo tako tudi ostalo. do zdaj je bila vedno tako zelo nesamostojna in neodgovorna, da se je pravzaprav bala srečanja z bodočim sostanovalcem ali sostanovalka. vedno so za take stvari poskrbeli njeni starši in ji vsako stvar dobesedno pomolili pred glavo, zdaj pa je bilo naenkrat čisto drugače. seveda je to ni preveč motilo in končno se je počutila odraslo, vseeno pa je bilo tukaj toliko različnih ljudi, da preprosto ni vedela, če sploh spada sem. bila je polna dvomov in vedno bolj je obžalovala, da ni staršem preprosto rekla ne, ne bom šla in jezikovni kamp in pika. kot vedno je le ubogala svojega očka in mamico ter naredila tako kot sta rekla. odpravila se je v kopalnico in v njej odprla svoj ogromni kovček, poln nepotrebnih stvari, ki so se ji še pred odhodom zdelo tako zelo pomembne, da jih je preprosto morala vzeti s seboj. vreme je bilo sončno in toplo, takšno, kakršnega je bila navajena tudi doma, zato pri izbiri oblačil ni imela problemov. oblekla je svetlo modro oblekico, ki ji je segala čisto malo nad kolenom - kupila si jo je na skrivaj, ker njena mama, kljub enaindvajsetim letom svoje hčere, še vedno ni dovolila prekratkih oblek, kaj šele prevelikih izrezov na majicah - ter obula črne sandale, ki jih je kupila na razprodaji nekaj tednov pred odhodom. lase si je spela v čudovito figo - ta ji je vedno uspela, saj je kar sedem let trenirala balet in je bila vedno ona tista, ki je ostalim dekletom urejala frizure - ter se po umivanju zob še naličila - čisto malo, toliko, da to skoraj ni bilo opazno. odpravila se je proti parku, čeprav ni točno vedela, zakaj se je tako odločila... pravzaprav je vedela - ni imela pametnejšega dela in je upala, da bo tam srečala koga prijetnega. čeprav je tudi doma večino časa preživela v sama, ni hotela, da bi bilo tukaj enako. hotela je nekaj, zaradi česar se bo lahko tega poletja spominjala še čez leta. park je bil le slabih pet minut normalne hoje oddaljen od poslopja, kjer so imeli udeleženci kampa svoje spalnice, zato se je odpravila peš in pri tem ves čas pogledovala na svoj mobilni telefon, če jo je morda kdo klical ali ji vsaj pustil kakšno sporočilo. v são paulu ni bila med najbolj priljubljenimi dekleti, kljub svoji elegantni in suhljati postavi ter čudovitemu videzu, zato niti ni pričakovala, da bi jo kdo izmed njenih redkih prijateljev sploh pogrešal... pričakovala je bolj, da bi starše skrbelo zanjo ali kaj podobnega. ampak bilo je videti, da ona ne mislijo o njej tako pogosto kot ona o njih, zato je preprosto odrinila te misli in začela razmišljati o čem bolj zabavnem... še preden pa ji je to uspelo, je na klopci, nekaj metrov vstran od mesta, kjer je takrat stala, zagledala prikupno rjavolasko. oči je imela zaprte in bilo je videti, kot bi meditirala ali kaj podobnega. kakorkoli že, beatriz je takoj padla v oči in brez da bi sploh pomislila na posledice, je sedla na drugo stran klopi in jo skrivoma opazovala. ko je dekle odprlo oči je pogled hitro usmerilo v neko deklico, ki je jokala, ker ji mama ni hotela kupiti sladoleda, potem pa jo je neznanka naenkrat ogovorila. naučili so jo, da ne sme govoriti z neznanci, ampak kaj bi pa v tistem trenutku sploh lahko naredila drugega, kot odgovorila dekletu? bi mogoče pobegnila in tako izpadla še večja čudakinja, kot je tako ali tako že bila? ''pozdravljena, jaz sem beatriz.'' kako zelo zabavno se je bilo tako pogovarjati z neznanci. vedno je mislila, da ni dobra v navezovanju novih stikov, šele takrat pa se ji je posvetilo, da je tako mislila le, ker tega še nikoli ni poskusila. vse je enkrat prvič, je pomislila in rjavolaski namenila prikupen nasmešek. |
| | | |
heaven reid
Število prispevkov : 19
Kraj : waterloo, ontario
| | Naslov sporočila: Re: city park Tor Jun 26, 2012 10:23 pm | |
| [Only admins are allowed to see this image] for beatriz
zopet se je ozrla okoli sebe in ujela veliko ljudi, vsakega s svojo zgodbo, ki jo pišejo sami in je nihče ne more v celoti prebrati. spraševala se je, kakšna bi bila njena zgodba. verjetno bi sodila k komedijam, ter delno dramam, čeprav se njej njeno življenje ni zdelo dovolj zanimivo za knjigo. če bi jo napisala, bi vsi verjetno zaspali že na četrtini. toda to sploh ni bilo pomembno - bolj je bilo pomembno to, da sploh ima zgodbo, da ima možnost napisati veliko strani, ne kot nekateri ljudje, ki umrejo že mladi. hvaležna je bila za to, čeprav ni vedela komu naj bi se pravzaprav zahvaljevala. toda kdor koli je že odgovoren za to, upala je, da je sprejel njeno zahvalo. pravzaprav ni vedela, zakaj je začela razmišljati o tem - na voljo je imela na tisoče razlogov, toda vse bolj se ji je zdelo, da je bil to le preblisk v njenih možganih, slučajno sprožen, "pomota". a zdaj je bilo vseeno, ni več razmišljala o tem, kar je pomenilo da je vse v redu. zopet se je posvetila črnki poleg sebe in ujela njeno ime - beatriz. bilo ji je zelo všeč - hkrati je zvenelo zelo domače, pa vendar eksotično; vsakega po malo in skupaj je to ustvarilo ravnovesje, ki naredi ime zanimivo. "nekam vroče je danes, mar ne?" jo je vprašala, čeprav je bil odgovor očiten. ni se ji zdelo pomembno, da govori le o smiselnih stvareh. konec koncev sta se z beatriz šele spoznavali in zdela se ji je nekoliko zadržana; pomislila je, da bi jo morala nekoliko opogumiti. "si se mogoče udeležila poletnega jezikovnega tabora? namreč, jaz sem na njem profesorica francoščine." ni pomislila, da bi jo s tem, da je profesorica morda ustrašila, da bi postala še bolj plaha - nenazadnje naj bi bili učitelji starejši od učencev. zdelo se ji je samoumevno, da jo mora seznaniti s tem, kaj počne in če ji kaj ne bo prav, bo pač povedala. v to je bila prepričana. "po mojem mnenju se bomo imeli kar lepo. lokacija je nenazadnje res fantastična, in študentje najverjetneje tudi. upam," je rekla veselo ter se zarežala. vedela je, da je skrajno neumno, da govori o taboru, če pravzaprav sploh ne ve, ali je beatriz ena izmed študentov, ki so se ga udeležili. vendar se ni obremenjevala s tem, kako bo izpadla v primeru, da je črnka le prebivalka otoka ali turistka, ki je prišla na ogled sem. tako ali tako ji je bilo dokaj vseeno kaj si ljudje mislijo o njej. zazrla se je v starega možaka, ki se je, oprt na polakirano leseno palico, hladil na klopci na drugi strani potke. videti je bil srečen, čeprav nekoliko upehan in rdeč v obraz. vendar rdečica v takšni vročini sploh ni nenavadna. raje se je posvetila brskanju po svoji torbici - iskala je kakršnokoli labelo, šminko ali vazelin, da bi si namazala nekoliko suhe ustnice. imela je tudi precej suho grlo, tako da je najprej izvlekla plastenko, polno ledeno mrzle vode, ki jo je skoraj ožgala, ko ji je stekla po grlu. nekaj trenutkov za tem je našla tudi nekakšno labelo v obledelo moddri embalaži, ki je bila že vsa zdrsana. hitro jo je zaokrožila po ustnicah ter jo vrgla nazaj v torbo. zopet se je obrnila proti beatriz. "oprosti, toda imela sem čisto suho grlo. ti nisi nič žejna?" videla je, da ima tudi ona s seboj torbico, kar je pomenilo, da ima najverjetneje s sabo kaj za žejo in bo to vzela kadar bo pač hotela, ne ko jo bo po tem vprašal tujka. pa saj ni zahtevala da naj kaj spije, zakaj bi jo skrbelo? "po tvojem naglasu sklepam da si iz brazilije. se motim?" sicer je dobro vedela, da se ne moti - vedno je znala izjemno dobro ločevati naglase in po njih narodnost - toda hotela je biti vljudna in sprejela tudi možnost, da to ni res. sicer ne prav z veseljem, toda morala si je priznati da ni vsevedna in se lahko zmoti. [i]toda konec koncev ima tudi poteze zelo južnoameriške, tako da je morala vsaj s celino zadeti. heaven je bila vedno všeč tista eksotičnost ki je bila vedno prisotna pri ljudeh iz južnih krajev. zdeli so se tako tuji, pa vendar poznani in to jo je zelo privlačilo. beatriz je imela zelo značilne takšne poteze, in verjetno se ji je tako prikupila tudi zaradi tega. |
| | | |
Sponsored content
| | Naslov sporočila: Re: city park | |
| |
| | | | |
Similar topics | |
|
| | Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| |
