for : david only

kdo bi si mislil, da bo na tem otoku sploh bil sposoben naleteti na kakšen znan obraz, ki mu bo prinesel vsaj kaj dobrega kot pa slabega in obraz prijatelja davida je bil zagotovo tak. poznala sta se preko staršev in starih staršev, že izpred let z nekega dolgočasnega dogodka na katerega so ga starši vedno vlačili sam pa na koncu niti ni vedel kaj naj počne tam kot da se s steklenico šampanjca skrije v nek kot in čaka kdaj ga bo oče pocukal za rokav in spravil domov, če pa je bila zabava pri njih doma je bilo veliko lažje. je že našel kotiček v kuhinji za pultom kjer ga nihče ni našel sam pa je v dragih oblačilih sedel na tleh in se nalival samo zato ker drugega s snobi ni imel za početi. o poslih se ni imel kaj za pogovarjati ni pa imel niti namena poslušati o tem kako zelo veliko upanje te družine je, ko pa sploh temu ni bilo tako. marsikaj tisti mnogi obrazi niso vedeli in kdo bi jim pravzaprav lahko zameril. nihče, navsezadnje niso mogel videti kaj se je dogajalo doma ko njih ni bilo naokoli in ko niso igrali še naprej trdne družine kljub smrti najmlajše v tej idili. zato se je sam poskušal kar se da najbolje izogibati podobnih srečanj in na enih izmed takih je seveda spoznal davida in tisti dolgočasen večer preživel v njegovi družbi, vsaj čas je minil kot karkoli drugega pa tudi ni bil slab poba, da sedaj ne bi se nekako ponovno srečal z njim in preživel moškega večera z njim namesto pa v družbi kake neznanke s katero bi si nakopal še preveč težav, ko bi ona v njemu videla več kot pa bi ji sam lahko dal. sploh pa malo prijateljeve družbe še nikomur ni škodilo. preoblekel se je iz navadnih oblačil v kavbojke in majico potem pa stopil ven na svež zrak in se ga nadihal medtem ko je s srednjimi koraki stopal proti zmenjenemu kraju, kjer ga je david ali že čakal s pijačo v roki ali pa je tako kot on šele hodil. glavno je bilo da sta zmenjena bila in da sam mogoče celo ne bo zamudil ampak bo prišel ravno ob pravem času, kar se je zgodilo le od časa do časa. vedno je bil tu prej ali pa kasneje nikoli pa ni ujel pravega momenta.
kmalu pa se je že znašel pred domenjenim mestom, ko ga je z druge strani ulice pozdravil prijateljev obraz in je svoj korak ustavil ter ga počakal kar lepo tam da ga je dohitel in da sta lahko stopila skupaj. ko pa je bil dovolj blizu ga je prijateljsko objel se mu nasmehnil v pozdrav. . » kje si stari dolgo se nismo videli kaj ?«in stresel z glavo potem pa namignil naj gresta kar lepo v notranjost. . » ali te moram sedaj klicati kar lepo gospod profesor ,«in se zasmejal ob nazivu katerega si je sedaj laskavo lastil david s tem pa ga je sam rad drezal, vendar drugega ni model dodati kajti potisnili so ju v notranjost in dokler se nista prebila do točilnega pulta kaj preveč govoriti nista mogla. natakarju je pomignil in naročil dve pijače potem pa se z rokami naslonil nanj in pogledal proti davidu. . » torej povej je kaj takega kar bi moral vedeti ? me skrbeti ? si se mogoče poročil, našel žensko svojih sanj ali pa ostal brez strehe nad glavo ? « in naštel nekaj možnosti kaj bi se lahko zgodilo ter sprejel pivo katerega je dobil v svoje roke s strani natakarja in steklenico nagnil k ustnicam, da ga je tekočina lepo pobožala po grlu. sam česa posebnega ni imel za povedati, življenje je teklo po starih tirnicah kot vedno, najbolj varno je bilo tako kot pa da je delal preveč nevarne ovinke in se nahajal v čudnih situacijah. kajne ?