sama nikoli ni odhajala ven, vedno je imela neko družbo in se je z njo zabavala vse tja do jutranjih ur. toda zadnje čase niti ni bila kaj preveč pri sebi in je bila bolj kot ne tečna in zaprta vase, kar ji ni bilo podobno. ampak imela je občutek da ni bila več ista ad katera je bila pred poroko in da jo je le ta spremenila. ne takoj na začetku ampak sedaj, ko se je damien spremenil se je tudi ona in njen nasmeh na obrazu ni bil več enak. kako bi le bil, damiena je ljubila in vesela je bila na koncu koncev da je poročila prav njega sedaj pa je to videla kot napako, napako na katero se je obvezala za celo življenje in iz katere izhoda ni bilo. vsaj sama ga ni videla. in sedaj je bila tukaj, sama je odhajala ven pravzaprav nepripravljena na to kaj bi se lahko zgodilo pa tudi vseeno ji je bilo. pravzaprav je videla samo poceni steklenico pred seboj in neznanca ob strani. zakaj bi ona morala sedeti doma in jokati medtem, ko je damien vlekel v posteljo privlačne dame ? prekleto ni bila nuna in niti ni imela volje igrati pobožne, zveste žene ampak vračati milo za drago ter njemu in sebi dokazati da ji enako visi dol za zakon kot njemu. le papir in nič drugega. pa ne glede na to kako zelo si je želela da bi stvari bile tako kot so bile na samem začetku. a včasih ne moreš imeti vsega v življenju in to je bila ena izmed takih stvari, torej zakaj bi obupovala in sedela doma ter si je strašno želela ko je lahko dobila kakšno drugo mogoče celo boljšo ? nikoli nisi mogel vedeti kaj ti življenje lahko postavi na pot, navsezadnje tudi sama ne bi verjela če bi ji nekdo povedal da bo pri teh mladih letih poročena in v nesrečnem, razpadlem zakonu pred drugimi prikazan seveda bleščeč in sijajen kot noben drug. varala sta pa le drug drugega, ostali pa so na to nasedli. torej res ni mogla ničesar pričakovati samo čakati na to kaj se bo zgodilo. stopila je ven na ulico, se zaužila svežega zraka in ošinila uro- supre osem in se spravila po znanih ulicah dokler je ne bo premamil kakšen bar v katerem ne bi bilo ne preveč pa tudi ne premalo ljudi. neko zlato sredino za popoln večer. in kmalu je prav na takšen bar naletela. stopila je notri in takoj je lahko začutila, da je na pravem kraju in to ji je zadoščalo popolnoma. zasedla je mesto ob točilnem baru in takoj naročila prvo rundo in le do ene četrte je še štela potem pa je vse skupaj postalo megleno in niti ni vedela kaj počne in zakaj. preprosto pa ji je bilo tudi vseeno, navsezadnje je to bil njen namen na koncu koncev. samo naročevala je in druge prepričevala, da ji ne bo hudega, čeprav roko na srce v tem stanju tega ni mogla zagotovo vedeti ne ona kaj šele drugi. svet se je le vrtel in oči so se ji zapirale. občutek je imela kakor da ima prazno glavo zmožno marsičesa. zaradi vrtenja v glavi pa se tudi ni kaj preveč premikala naokoli ampak je preprosto ostala na istem mestu kot je bila na začetku. kmalu pa jo je presenetil moški glas katerega sama sprva ni prepoznala. le kako bi ga komaj je vedela zase kaj šele za ostale. » heeeeeeeeeeeeej « je razvlekla svoj odgovor in se obrnila bolj proti sogovorniku ko je lahko prepoznala neznanca, oziroma adriana. » na dva načina ti to lahko odgovorim – po eni strani sem po drugi ne. izbiraj. « mu je odgovorila in se nasmehnila. da bila je v redu in ne ni bila v redu. po eni strani je živela dobro po drugi je bilo njeno življenje ječa. » napačno. nobenemu moškemu ne gre za zaupat. « je rekla toliko, da jo je večina slišala in še dramatično dodala prst v zrak poleg svojih besed in še naprej zlivala vase vse kar je lahko našla pri roki. » moje življenje je bedno « je dejala in vrtela kozarec v rokah in pogledala proti adrianu. » pri triindvajsetih živim življenje štiridesetletne poročene gospodinje katere mož rad gleda za mladimi krili « in se ob tem posmehnila in sedaj dvignila kozarec v zrak. » nazdravljam na to « in ponovno izpila vso vsebino. » poročena zaradi denarja in zaljubljena v napačnega moškega. res sem si lepo to zakuhala ni kaj. ampak… « in se ustavila ter se še bolj obrnila proti adrianu in roke položila na njegova ramena. » ne bo dolgo trajalo tako. tistega bedaka bom pozabila in delala bom kar hočem. in če bo treba bom skočila v vsako posteljo vsakega v tem baru. « in se odmaknila in svojo glavo položila na pult pred seboj. » trapa sem. « je zamrmrala in zaprla oči.