natalie palmer
Število prispevkov : 3
Kraj : paradise island,
 |  Naslov sporočila: palmer, natalie erin Pon Jul 16, 2012 9:18 am | |
| NATALIE ERIN PALMER
"but she just couldn't stay,
she had to break away."
[Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know
FULL NAME natalie erin palmer
GENDER female
NICKNAMES nat, nati or just natalie is okay
AGE twenty-three
HOMETOWN, STATE paradise island
GROUP the locals
POSTGRADUATE/JOB lawyer
SEXUALITY heterosexual
PLAYED BY amber heard ;3
--------------------
HI I'M NATALIE AND THIS IS ME: london, leto 1989, leto pred prelomom desetletja. neznansko hladen decembrski dan, snežinke ki vedno bolj agresivno belijo asfalt na ulicah in povzročajo vedno več avtomobilskih zastojev in posledično nesreč. yolandino glasno ječanje ob vedno močnejših popadkih, christopherjevo, od skrbi nagubano čelo, ki postaja vedno bolj potno. luža vode na tleh, zvonjenje telefona v porodnišnici, prepozen taksi, premagovanje razdalje do porodniške sobe, škripanje kolecs invalidskega vozička. zaslepljujoča svetloba, potiskanje, vpitje, kričanje, potenje, nežno šepetanje, solze sreče in olajšanja. najprej hiteči tanki kazalci na stenski uri, ki vsake toliko časa zastanejo. mala, v rožnato odejico zavita štručka na prsih izmučene, toda zadovoljne yolande, ponos v chrisovih temno rjavih očeh. dobila sta načrtovana hčerkico, ki je s povsem umirjenim jokom, zelenimi očmi in šopom temnih svetlih lask na čelu pokukala na svet, v njun svet. yolanda bo imela sedaj končno izgovor, da neha stalno gospodinjiti, se odpravi v park, v nakupovalni center, se vrne z milijoni igračk, oblekic, sponk za lase in ostale krame v rožnati barvi. christopher bo imel končno nekaj časa samo zase, ko se bo yolanda ukvarjala z malčico. ja, res, nadvse srečna sta bila, ko sem prijokala na svet. poimenovala sta me po mamini prababici, nič kaj originalnega in brez kakega posebnega pomena, toliko da sta me imela pač kako klicati in toliko, da sta izpolnila željo moje babice, ki je želela ohraniti spomin na svojo mamo. življenje se še dobro začelo ni, ko smo se že selili čez ocean in tako nimam niti najmanjšega spomina na london, kajti moj oče je dobil službo morskega biologa na karibskih otočjih ter tako sem že kot nekaj mesečno dekle pristala tu. življenje je bilo preprosto. živeli smo v hišici z vrtom in ogromnim dvoriščem in ne morem reči, da mi je bilo slabo. bila sem njuna edinka ter temu primerno sem tudi odraščala- vedno sem imela vse kar sem hotela, dobila sem vse kar sem želela in hja, postala sem pošteno razvajeno dekletce, kateri so se vedno izpolnjevale vse želje- če ne lepo, pa na grobo, vedno sem dobila to kar sem hotela. vendar pa ne glede na to, kako razvajena sem bila, sem imela vedno družbo okoli sebe. morda zato, ker sem vedno dobivala najboljše igrače, imela najlepše oblekice in najmodernejšo frizuro. morda so se res nekateri družili z mano zgolj zaradi tega kar sem bila, vendar tu je bil še nekdo- sosedov fant, svetlolas deček, ki me je vedno sprejemal takšno kot sem bila- trmasto, ukazovalno, v središču pozornosti. ashton montgomery me je imel vedno rad takšno kot sem bila. in priznam, ko je bil tako prijazen z mano, ko sem jokala, ker punce niso hotele se družiti z mano iz nekega bednega razloga ali me fantje niso hoteli upoštevati, je bil vedno on tam, že kot otrok je vedno vedel kaj reči, da sem bila zopet nasmejana in res sem se rada družila z njim, že kot majhno dekletce, z dvema svetlima čopkoma in roza krilcem. ko sva odraščala, se je to le še poglobilo, ugotovila sem, da kljub vsemu ni več le fant iz sosednje hiše, pač pa nekaj mnogo več. čeprav mi danes tega nihče ne bi verjel, vendar v tem času sem se zaljubila vanj in dejstvo, da sva postala par, da sva načrtovala celo poroko, se zaročila, je bilo nekaj nepoboljšljivega v mojem življenju. in sedaj se sprašujete, kje je bilo raja konec? oh, saj niti jaz ne vem. vem le, da me stvari pošteno hitro začnejo dolgočasiti, naveličam se rutine, naveličam se nekega kraja. tako sem se na žalost naveličala tudi njega, čeprav dan danes vem kaj sem izgubila, vendar naj jokam za tem? prepozno, življenje teče dalje. kakorkoli, očitno mi je preseglo vse skupaj, svetlolasec ni bil več to kar sem si želela, ali pa sem se le ustrašila družinskega življenja, ki je prihajal s svetlobno hitrostjo. najbrž ena izmed mojih večjih napak v življenju, katere bi najbrž mogla obžalovati, vendar danes ne vem kam naj jih spravim je bilo to, da sem pristala v postelji z njegovim bratom. kakor da ne bi moglo biti še grše, se je kasneje izkazalo, da sem noseča. nosečnost je bila takrat razlog za zaroko, ne da bi bilo kdo vedel, da je otrok pravzaprav od popolnoma drugega moškega, vendar ni mi bilo mar, ne zares. imela sem nekoga, ki me je ljubil in nekoga, s katerim sem uživala. na kratko imela sem vse, zakaj bi se pritoževala? vendar tudi to 'vse' me je kmalu začelo dolgočasiti ali pa sem se le dokončno naveličala moškega, ki mi je bil tako vdan, da je bilo najbrž že bedno. čeprav sem se komaj kasneje zavedala, kaj sem s tem izgubila, sem takrat popokala vse svoje stvari, napisala pismo, ki je končno povedalo vso resnico ter odletela v evropo z njegovim bratom ter otrokom pod srcem- v upanju, da bo sedaj moje življenje popolno. vendar kot lahko pričakujete, ni bilo. iskreno, ne vem, kje se je začelo zapletati. mogoče je mene mučila vest, mogoče preprosto ni bilo to več kar je bilo. in hja, naredila sem še eno, največjo napako v svojem življenju, s tem da sem to morda le obžalovala. šla sem splavit, v bog ve katerem mesecu in to mu povedala z enako hladnokrvnostjo, kot sem pustila asthona in posledično prizadela oba brata družine montgomery in ne dvomim, da me sovražita iz srca, vendar kaj naj? vedno sem počela tako, da je bilo meni najboljše in res, da sem posledično naredila grozne napake, katere na skrivaj le obžalujem, vendar saj veste, velike želje so zahtevale velike žrtve. in čeprav me je morda najbolj od vsega potrla smrt otroka, ki sem ga nosila pod srcem, tega ne kažem svetu. preživela sem še nekaj let v evropi ter potovala po vseh mogočih državah. pot me je potem nanesla naprej v afriko, azijo ter ostale države in kontinente ter sedaj se vračam v rodne kraje. naredila sem študij prava, postala odvetnica ter dan danes mi zopet nič ne manjka, dokler se zopet ne naveličam zadev. še vedno sem takšna kot nekoč- rada sem v središču pozornosti, glasna in mogoče še vedno gledam le na svojo korist, ali pa želim ostati v duhu preteklosti in se prepričevati, da sem še vedno tista natalie kot nekoč. čeprav občutek imam, da se je tista že zdavnaj zlomila, z dnevom ko sem odšla od njega, z dnevom ko sem otroka poslala v smrt in dan danes vse skupaj skrivam za masko tistega dekleta, kot sem bila nekoč. vendar iskreno, ne vem. videli bomo, kaj bo domači kraj zopet novega prinesel- ne dvomim, da mi bo življenje znova grdo obrnilo na glavo.
-------------------- YOUR NAME tams!
HOW OLD ARE YOU 9teen
HOW LONG TO YOU ROLEPLAY about 4 years
RPG EXAMPLE at catalina's / damien's post
but today i'm only a human with a name
|
|
irina sokolowska
2nd, astrophysics
Število prispevkov : 110
Age : 30
Kraj : warszawa, poland
| | Naslov sporočila: Re: palmer, natalie erin Pon Jul 16, 2012 9:20 am | |
| [Only admins are allowed to see this image] |
|
