če bi rekel, da ga francozinje niso privlačile, bi se pošteno zlagal. to potrdi tudi dejstvo, da je bil še pred dobrim letom poročen z dekletom francoskega porekla, tja pa se je zavoljo nje tudi preselil in potem še kakšen mesec ali dva vztrajal v praznem stanovanju, ki ga je spominjalo nanjo. umrla je dober teden pred drugo obletnico poroke in mogoče je ravno zaradi tega ločitev od nje bila še toliko hujša. in če bi v tem trenutku izjavil, da je na catherine že popolnoma pozabil, mu ne bi verjel prav nihče. še vedno mu je tu in tam prekrižala misli, tu in tam je pred očmi še vedno iztegnil levico in se zamislil; kako bi bilo, če bi na prstancu še vedno nosil prstan, kako bi bilo, če bi bila njegova visokorasla lepotica še živa. pa ni, in včasih je bilo pač potrebno opomniti samega sebe, da je že zdavnaj čas, da se pomakne stopnico višje. seveda je njegova zapletena življenjska zgodba poznana le bližnji družini, na novo pridobljenim prijateljem (sploh ti na otoku, kamor se je pred mesecem dni preselil, ker je tukaj pač dobil dobro plačano delo) pa se niti sanja ne, da je parker nekoč bil poročen.

neprespane noči, vinjeno spotikanje na poti domov in vsak dan drugo dekle zavito v njegove rjuhe vsekakor niso bili pokazatelj tega, da je parker sploh kdaj bil pripravljen pomisliti na resno in iskreno zvezo, toda kljub vsemu je bil med dekleti precej priljubljen. nekaj plačanih pijač, večerja v elegantni restavraciji in dober seks, to je tisto kar je ponudil vsaki, če je le bila dovolj privlačna, da jo je med kopico sploh opazil. lahko bi rekel, da je bila beatrix, dekle s katerim je bil zmenjen tokrat, poosebljen sex appeal. ne le, da ga je svetlolaska francoskega porekla neizmerno privlačila, tudi njena osebnost mu ni bila tuja – bila je pravzaprav njegova kopija, če temu lahko tako reče. divja, zgovorna, včasih malo arogantna in polna presenečenj. takšno jo je videl, če le to ni le en izmed njenih številnih obrazov. spoznal jo je v nočnem klubu, bila je drugačna, drugačna od barbik, ki jih je tistega večera kar mrgolelo, in privlačnost, ki se jo je zavedal že takrat, gori še sedaj. sliši se pesniško, ampak če mu je beatrix vsaj za odtenek podobna, bo danes dobil tisto, kar je iskal preteklih nekaj tednov. oblečen tako kot ponavadi, udobno seveda, se je s steklenico vina sprehodil na drug konec mesta (veselilo ga je to, da je kamorkoli lahko prišel peš), beatrix ga je namreč prav danes povabila v njeno kraljestvo. ni vedel kaj naj pričakuje, drobno, zatohlo stanovanje, domače vzdušje v moderno opremljeni hiški na obali, zlomljeno pohištvo in napihljivo blazino za kampiranje? kakorkoli že, upal je, da je postelja vse kar bo danes resnično potreboval.

prispel je do starejše stavbe, kjer naj bi se nahajalo njeno stanovanje in se ozrl do okna v tretjem nadstropju. pridušena svetloba, ki so jo verjetno oddajale sveče, namesto zaves je okno zakrivala rastlina vzpenjalka, in resnično ga je zanimalo kaj vse se skriva tem oknom. stekel je do njenih vrat, se naslonil na zid in poskušal normalno zadihati, nikakor namreč ni želel dajati napačnega vtisa – bil je namreč vse prej kot nervozen. naslonjen na obok je potrkal na masivna vrata iz oreha in počakal, da se je pred njim narisala njena postava, v pozdrav je privzdignil buteljko in se nasmehnil. »upam, da te bo tole popeljalo nazaj v francijo,« je pomignil na belo vino francoskega porekla, imel pa je občutek, da se bosta še pred tem kratkim miselnim potovanjem zavlekla do njene spalnice. njeno stanovanje je bilo ravno tako nenavadno kot ona, drobceno a neverjetno udobno in praktično, skrbno urejeno in dokaj dobro pospravljeno. »seksi, pozitivna in s smislom za notranji dizajn, bi lahko mogoče naletel še na boljšo kombinacijo?« je začel s svojim šarmantnim osvajanjem, globoko v sebi pa je upal, da bo bea, ne glede na to kako inteligentna je, prijela za vabo.