riley montgomery
Število prispevkov : 18 Age : 29 Kraj : phoenix, arizona
| Naslov sporočila: montgomery, riley alicia Ned Jul 01, 2012 2:42 am | |
| RILEY ALICIA MONTGOMERY "See the path cut by the moon For you to walk on See the waves on distant shores Awaiting your arrival" [Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know FULL NAME riley alicia montgomery GENDER female NICKNAMES riles, ali AGE 21 HOMETOWN, STATE phoenix, arizona GROUP participants POSTGRADUATE/JOB law student SEXUALITY heterosexual PLAYED BY lyndsy fonseca
-------------------- HI I'M RILEY AND THIS IS ME: »Opis mojega življenja? Ni problema! Okej, verjetno bi me prijatelji bolje opisali kot sama sebe, a ker moram povedati tudi nekaj o svoji družini bo veliko lažje, če se kar sama opišem in dodam še nekaj stvari, ki prijateljem niso tako poznane ali pa nanje vsaj ne gledajo točno tako kot jaz. No, še preden pa popolnoma zapaden v tole opisovanje in razlaganje naj se najprej predstavim. Moje ime je Riley Montgomery, tisto srednje ime-Alicia, lahko mirno izpustite in pozabite, saj je uporabljeno zgolj na mojih uradnih dokumentih. Rojena sem v mestu Phoenix, v ameriški zvezni državi Arizoni in sem drugi najstarejši otrok družine Montgomery. Poleg mene so tu še starejši brat in mlajša dvojčka-bratec in sestrica, ki sta našo družino še dodatno povečala. Ni me sram povedati, da nobenemu izmed otrok ni bilo postalno z rožicami in da noben od nas ni bil deležen prav velikega udobja. Že od malih nog sta nas starša učila, da se moramo zavedati tistega, kar imamo in to tudi ceniti. Živeli smo v skromnem stanovanju v predmestju, ki bi verjetno za marsikoga predstavljalo pravo kletko, saj sva z bratom skoraj najino celotno otroštvo preživela v njem ali pa v okolici stanovanja, ker sva morala paziti na dvojčka, medtem ko sta bila starša v službi. Verjeli ali ne, meni nikoli ni bilo težko paziti nanju in se odreči mnogo stvarem, saj sem tako staršema olajšala delo in prihranila skrbi. Vedno mi je bila družina na prvem mestu, ker smo bili ravno zaradi vseh stisk, ki smo jih morali skupaj prebroditi, še toliko bolj povezani. Tako mama kot oče sta delala za skromno plačo, tako da smo imeli ravno toliko, da smo se lahko preživljali. In sedaj se boste najbrž vprašali, kako za vraga sem iz takšnih pogojev uspela priti na pravno fakulteto? Odgovor je samo en: zgolj zaradi velike sreče. Moj brat je namreč takoj po srednji šoli poprijel za delo, da je bilo tako vsaj malo denarja več pri hiši in vse je kazalo na to, da je ista usoda čakala tudi mene, saj smo se vsi zavedali, da si fakultete nihče od nas enostavno ni mogel privoščiti. Vem, da poskusiti ni greh, zato sem brez kakršnihkoli pričakovanj poslala prošnjo za štipendijo. Bilo je prvič v življenju, da se mi je nasmehnila sreča, ko sem odprla ovojnico, v kateri je pisalo, da je bila moja prošnja odobrena. Vsak dan sem se po več ur vozila do fakultete in nazaj, zato, da bi pokazala hvaležnost tistemu, ki mi je to omogočil. Dobri dve leti pozneje pa je prispela še ena ovojnica, ki me je presenetila. V tej pa naj bi dobila nagrado in sicer brezplačni jezikovni kamp. Sprva sem bila izredno skeptična glede tega, sploh ker bi za toliko časa morala zapustiti družino, čeprav sem se zavedala, da to nagrado dobi eden na tisoče ljudi. Saj poznate tisti rek, ki govori, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe? No, jaz sem temu 'konju' pošteno gledala v zobe, ker nisem hotela, da bi se jaz brezskrbno zabavala, medtem ko se moji starši vsak dan sprašujejo, če se bomo sploh prebili skozi mesec. Šele prijatelji so me nato prepričali in tako sem danes tu, na tem prelepem kraju. Nikakor mi ni žal, da sem izkoristila to priložnost, a po drugi strani je verjetno na svetu še mnogo drugih, ki bi si to bolj zaslužili kot jaz. Ali pa je to zame zgolj opozorilo, da se bom morala enkrat za vedno odcepiti od svoje družine in zaživeti po svoje. Kdo ve.«
-------------------- YOUR NAME lea HOW OLD ARE YOU 17 HOW LONG TO YOU ROLEPLAY around 6 RPG EXAMPLE - Spoiler:
»Ah dragi Nick, spet mi poskušaš soliti pamet, ko pa dobro veš, da tega ne maram,« ga je okarala in ga očitajoče pogledala. O kako ga je sovražila, ko se je takole naslajal njeni omamljenosti in nezmožnosti stoodstotno zdravega razmišljanja. Dobro je vedela, da to počne zgolj iz lastne zabave in da bi jo spravil ob živce, saj se ji je vedno bolj dozdevalo, da si je kot svoj hobi prišteval tudi to, da se norčuje iz nje, ko je pod vplivom. To ji je vedno počel, a ona nikoli ni bila dovolj prisebna, da bi kakorkoli zatrla njegove očitke in prestala njegov test koliko ga ima dejansko pod kapo. Čisto vsakič je padla in bila prisiljena podleči njegovim 'ukrepom treznjenja', kar pa je on verjetno vsakič pričakoval, zato je bila zabava z njegove strani še toliko večja. »In to, da si me sicer že nekajkrat proti moji volji spravil iz kluba se ne šteje kot to, da me poznaš,« ga je hotela prepričati v svoj prav, čeprav njene besede niso prišle na plano tako prepričujoče kot bi morale. Kljub temu, da mu ni izdala ravno vseh svojih temnih skrivnosti, pa je bila v vinjenjem stanju več kot blebetava in glede na to, da je bil že kar dostikrat z njo v takih primerih, je o njej vedel več, kot pa bi mu bila običajno pripravljena povedati. Vesela je bila samo, da ko je bila trezna ni drezal vanjo in jo spraševal, kaj je pomenilo tisto, kar je izustila prejšnjo noč v klubu. »Ha ha! Tako si duhovit, da bom ravnokar počila od smeha! Hočem tekilo, ne pa te tvoje jebene vode, ki me sili na bruhanje!« Njeno razpoloženje se je iz sekunde v sekundo menjavalo, saj je najprej hotela igrati njegovo igro, a jo je spet tako razkuril, da je postala popolnoma penasta, ko ji je ponovno omenjal vodo. Še vedno se je spominjala okusa te ogabne tekočine in imela je občutek, da če bo spila samo še en požirek bo vse kar je tisti dan pojedla in popila privrelo iz njenega želodca. Vsakič, ko je želela natakarju naročiti še eno tekilo pa jo je nevede Dominick prekinil s svojimi posmehovalnimi besedami, ki jih ni mogla kar tako požreti, a je nanje preprosto morala odgovoriti, saj se niti malo ni mogla zadrževati. »Temu se reče poljubljanje, dragi prijatelj. In ja, to je bilo popolnoma nedolžno posedanje, ki je pač vključevalo tudi prijetno družbo,« ga je hotela podučiti, saj sta več kot očitno imela malo drugačno definicijo nedolžnega. Zanjo je bil še skok med rjuhe malo manj da ne nekaj popolnoma normalnega in neškodljivega. Tako ali tako sta bila tako ona kot tudi tisti očarljivi moški, ki ji je pred Nickom uspešno krajšal čas, občutno preveč pijana, da bi se karkoli od storjenega spomnila oziroma dejansko zavedala. Ravno zato tisto poljubljanje ni bilo nič drugega kot nedolžna popestritev večera. »No prav! Ampak ne krivi mene, če boš na koncu tudi ti pristal en nivo nad ostalimi-torej, točno tam, kjer si globoko v sebi želiš biti-na točilnem pultu,« ga je zbodla. Velikokrat se ji je že zgodilo, da se je nehote znašla na točilnem pultu ali pa vsaj na mizi, saj jo je pod vplivom ali glasbe ali alkohola ali pa kar obojega precej rado zaneslo. Vedno se je rada prepuščala glasbi, če pa je bila z nečim podkrepljena pa še toliko lažje. Za trenutek se je nasmehnila, ko si je predstavljala sebe in Nicka na visokem pultu, kako se gibljeta v ritmu glasbe-ona seveda vsa nasmejana, on pa z godrnjajočim obrazom. »Saj vem, da sem, samo izgleda, da se ti tega še ne zavedaš, zato te je treba vsake toliko časa malo opomniti.« Glavo je vzdignila v znak ponosa in prepričanja v svoje besede, a jo je kaj hitro izpustila in se mu nasmehnila-prvič v tistem večeru, čeprav ni bila točno prepričana, zakaj ravno mu je poklonila tisti nasmeh, ko pa jo je tako gnjavil. »Jaz nič ne popivam, samo občasno si splakujem grlo, ker postane suho, če vanj ne spraviš nobene tekočine. In paše mi včasih popiti tudi kaj alkohola namesto VODE.« Če je bila natančna v nobenem klubu še nikoli ni naročila ničesar, kar ne bi vsebovalo alkohola. Imela je kot nekakšno nenapisano pravilo, saj je vedno naročala vsaj kakšne koktejle, če ne česa močnejšega. Dostikrat pa se je že takoj ob vstopu odločila, česa se bo poslužila tisti večer, da ji pozneje ni bilo potrebno razmišljati in se vbadati še s tem. »Trenutno se mi tvoji nameni zdijo prej slabi kot dobri, ker mi kvariš zabavo, tako da veš.« Ga je hotela še dodatno opomniti, da se nikakor ne strinja z njegovimi nameni, ki jih je imel načrtovane zanjo. Ne bo se mu pustila tako zlahka zavesti in popustiti, pa naj stane kar hoče. No, razen, če bo uporabljal preveč zakomplicirane besede, ki jih ne bo mogla procesirati oziroma jih ne bo razumela. »Veš kaj, bila sem najbolj zabavno bitje na planetu, dokler nisi ti s svojim teženjem in nerganjem spravil moje razpoloženje v minus!« Je še uspela reči, preden jo je zvlekel na plesišče in jo zavrtel v ritmu, ki ga je narekovala pesem. Porabila je nekaj trenutkov, da se je lahko toliko streznila, da je lahko sledila tako ritmu kot tudi Nicku, saj se ji je prostor sam od sebe začel že pošteno premikati, pa tudi noge je niso več tako dobro ubogale kot bi jo morale. »Oho, Nick, pa si se le sprostil. Sem vedela, da tole tvoje nerganje ne bo trajalo dolgo,« je dejala, da bi poskušala prikriti svoje težave, ki so nastopile takoj, ko je zapustila 'varno območje' svojega barskega stolčka.
but today i'm only a human with a name
|
|