bil je peklensko vroč, sončen dan. arielle je postopala po ulici, polni trgovin z več kot eno nakupovalno vrečko v roki. uživala je ko so ji junijski prvi, a zato nič manj topli sončni žarki, greli obraz. bil je eden tistih popolnih dni, ko je šlo vse po načrtih. popoldanski sprehod po plaži, nato malo shoppinga... dobro ji je delo. v campu je bila že tretji dan in počutila se je malo osamljeno, saj ni prav spoznala še nikogar. vendar vse pride v določenem času. dopoldan je preživela sedeč na presenetljivo mehki postelji, božajoč svojo kužico lucy. še zmeraj je bila vsa vesela in presenečena da je bil psom vstop v camp dovoljen. tako ali tako pa nihče ni ravno prihajal v njeno sobo, da bi opazil dlake ki jih pušča ali lužice ki jih občasno pusti na tleh. tudi pri arielle so bili ti grehi male kosmatinke pozabljeni takoj, ko ji je ta skočila v naročje in jo obdala s kupom pasjih in tudi zelo slinastih poljibov. celo o ljudeh tukaj si je ustvarila dobro mnenje. vsi so jo pozdravljali kot da se že dolgo poznajo, nekateri komentirali njene nenavadne lase in bili nasploh čisto preveč prijazni. ko si je privoščila kavo v najbolj znanem in mogoče tudi edinem kava baru na otoku se je zapletla v pogovor z neznancem, ki je nazadnje naenkrat odkorakal ven z naveličanim pogledom. a kljub temu ji ni bilo žal da se spila kapučino, saj so bili tudi rogljički prav slastni.

zdelo se ji je kot da čisto nič ne more iti narobe. pogosto je bila nasmejana in vesela a ta dan je bil nekaj posebnega. nekoliko je bila tudi srečna da se je znebila mame, ki je bila za razliko od svoje hčere zategnjena in snobovska, ter rahlo zagledana vase. saj ne da je arielle ni imela rada, mama je bila vendar edina družina ki ji je poleg dementne babice še ostala. vendar ji je del občutek svobode. in ja, tukaj je bila popolnoma svobodna. kot bi živela prekrasne sanje, kjer ji nobeden ni ukazoval kaj mora narediti in česa ne sme. in odločila se je da bo to svobodo uživala z veliko žlico. imela je tudi neznansko željo da se nauči surfanja, a malo se je tega celo bala, kajti surferji ki so se spuščali po visokih, bleščeče modrih valovih so ji bili skorajda znanstvena fantastika.

tako je vsa blažena hodila po ulici, z lahnim korakom in srkala jagodni smoothie. lucy je pustila doma, z veliko vode za ta vroč dan, saj jo je sivolasa ženska na recepciji vedno gledala tako grdo, da je kar bolelo. arielle je zavila okoli vogala in prišla na križišče, zagledana v skupino vrabcev, ali nekih podobnih pričev ki so se lovili v senci drevesa. tisti trenutek se je zaletela v neznano postavo ki ji je s hitim korakom prišla nasproti. še sreča de je neznanko nežno roza curek jagodnega smoothija zgrešil. "uu, oprosti!" je rekla arielle in dvignila pogled v strahu da bo zagledala razjarjen obraz neznanke, saj je bila prav ari kriva za njuno "nesrečo". takrat je spoznala japonske, mandeljnaste oči in tisti popoln obraz iz televizije. glasno je zacvilila in razširila temne oči. "crystal! ti si crystal park! oh, moj sir, ne morem verjeti da sem se zaletela v crystal park!" kar ni mogla nehati izgovarjati njenega imena. "jaz sem arielle. arielle evans, tvoja veliiiika oboževalka." je še povdarila in njen nasmeh se je še povečal.