Zavila je z očmi, ko je Syd ves nejevoljen, neprespan in po vsej verjetnosti zmačkan od prejšnjega večera pričel s svojimi zagrenjenimi opazkami. »Oh boo-hoo, you big baby.« Se je zarežala. Saj ne da je od njega pričakovala kakršnokoli drugo reakcijo. Še vselej do sedaj je bila enaka. Pač ni bil ravno človek, ki bi se ravnal po reku 'rana ura je zlata ura', kvečjemu nasprotno, če je pred poldnevom mali kazalec na uri kazal število manjše od deset, je obstajala velika možnost da bo pograbil nož in te na mestu nasekljal na fileje, nato pa po možnosti šel računat ploščino, obseg, premere, diagonale, volumne in koordinate tvojih ostankov, matematik kakršen je bil. Ampak to je bil pač Syd, njen ljubi mali Syd, njen mali psihopatek. Morala si je priznati, da je od začetnega mišljenja, da je povsem netoleranten človek, ki ni zmožen biti v prisotnosti kogarkoli, spreobrnila v popolnoma drugo smer. Saj ne da bi kaj takega pred njo priznal, glede na to da bi to njegov sicer sky high ego zbilo do nule, ampak imela je občutek da se okoli nje vendarle obnaša kot normalen predstavnik homo sapiensov, in za razliko od nekaterih ljudi v njegovi družbi ga tako pač ni več opisovala kot neandertalca. Vsaj ne naravnost. In imela ga je rada, resnično rada. Navkljub njegovim napakam, ki jih ni bilo malo, navkljub zverini kot kakršna se je kazal navzven in navkljub temu, da je iz sebe komajda spravil kak stavek, ki ne bi bil začinjen z dobršno dozo cinizma ali sarkazma. Ali obojega. »Yeah, about that, povej svojemu sostanovalcu, da naj ob naslednjem pohodu na planinsko dogodivščino zaklene vrata za seboj.« Se je pomenljivo namuznila v njegovo smer, pa čeprav je dvomila, da jo spričo zagrnjenih žaluzij in ne ravno polne miselne prisotnosti na tem planetu sploh vidi. Le sekundo zatem ko je skodelica kave odromala iz njenih rok v njegove, pa se je njen dvom izkazal za popolnoma zgrešenega. Ali pa je bila njegova orientacija pač toliko boljša v temi, čemur se niti ne bi čudila, glede na to da je bil sposoben do mrtvega pijan prehoditi ravno linijo začrtano na tla. Če seveda ni ležal nekje napol v komi. Kakorkoli že, njen obraz je bil nekako sposoben naciljati, kar je začutila s topim udarcem blazine, ki ji je uspel za trenutek potlačiti nos ravno do tiste mere, da jo je topo zaskelel in so se ji oči rahlo zasolzile. Če bi bila toliko reve kot večina deklet v njenih krogih, bi solzam pustila na plano in se pritoževala z raznimi 'av', 'joj' in 'ah' izpadi, toda ker je bila trmasta kot teliček se je samo grdo našobila in mu skozi šobico pokazala jezik. »Uggh, okej, že dobro, i get it. Ni prijetno. Ura je sedem zjutraj. You hate me. Ladida.« Še vedno namrščena se je v poskusu da bi odgnala posledice bombardiranja z blazinami nekajkrat podrgnila po nosu in pohlevno odkrevsala za temnolascem v kuhinjo. Še preden bi bila deležna še kake kamikaze tja v fris, je z za to uro čudno hitrimi refleksi ujela škatlico ki je bila namerjena proti njej in jo veličastno dvignila nadse. »Ahaha, gotcha. Merci beaucoup mon cher.« Z majhnim zmagoslavnim plesom je pospremila ritual izvlečenja cigarete in iz zadnjega žepa kavbojk privlekla svoj predragi zippo, ter pustila da je plamenček obliznil konico njene jutranje nikotinske zaloge. Povlekla je nekaj dimov in opazovala Sydovo kolovratenje po stanovanju. Ah, vedno je oboževala občutek, ko je bila edina prisebna v sobi, kar se je zgodilo redko, ampak preprosto ljubila je opazovati početje na pol zadetih, pijanih ali neprespanih ljudi medtem ko je bilo v njeni glavi nebo brez oblačka. Namuznila se je in ob njegovih besedah in obenem odkimala z glavo. »Okej, prvo kot prvo, ne vem če se tega zavedaš, ampak v Corku si butt naked vdrl v mojo kopalnico. Medtem ko sem se tuširala. Tako da me tvoje premoženje tam spodaj ne gane več, odkar sem, no, pač skoraj umrla ko sem se cela presenečena rotirala sredi z milom pološčene tuš kabine. In kot drugo, v sobo tvojega sostanovalca me pač ne spraviš, I'm sorry, nekako mi ni do tega da bi dihala isti zrak kot neštete ženske pred menoj. Z njim.« Se je malce zdrznila ob misli na raznorazne dogodivščine, ki so se verjetno vršile med rjuhami njej popolnega neznanca. »Tako da odmigaj svojo rit v kopalnico in se uredi tam, jaz bom pa tačas lepo v miru pokadila svoj prvi jutranji čik – še enkrat hvala, mimogrede,« je zadnji stavek izgovorila s pocukrano ljubeznivim tonom, z roko v kateri je držala svojo nikotinsko paličico pa naredila uslužno gesto proti njemu. »potem ko boš pri sebi se bova pa pogovarjala dalje, ja? No, edino, kar je, sem razmišljala da bi šla s taksijem?« Ga je vprašujoče premerila. »Saj vem da precej stane ampak nekako se mi res ne da cela otovorjena presedati po busih in vlakih in čepeti v gužvi celo pot.« Med čakanjem na odgovor se je razkomotila za mizo v kuhinji, pepelnik potegnila malce bližje k sebi in ob spuščanju obročkov dima iz svojih ust pustila nikotinu, da se blagodejno vpija v njene žile.