caleb donovan
Število prispevkov : 4
Kraj : new york, usa
 |  Naslov sporočila: donovan, caleb alexander Sre Jul 11, 2012 10:58 pm | |
| CALEB ALEXANDER DONOVAN
"you sit around getting older,
there's a joke here somewhere and it's on me.
i'll shake this world off my shoulders,
come on baby this laugh's on me."
[Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know
FULL NAME caleb alexander donovan
GENDER dude
NICKNAMES just caleb
AGE twenty-five
HOMETOWN, STATE new york, usa
GROUP the partcipants
POSTGRADUATE/JOB student of criminal psiholog
SEXUALITY heterosexual
PLAYED BY nicolas bemberg ;3
--------------------
HI I'M CALEB AND THIS IS ME: "veste, da zna biti prav bedno, ko moraš povedati življenjsko zgodbo, brez da bi v življenju dejansko kaj posebnega doživel? ja, tokrat ste na vašo nesrečo ter na mojo srečo naleteli na nekoga, ki mu v preteklosti ni zgodilo nič presenetljivega kot je bilo, da mi umre pol družine, da me vržejo na cesto, da imam smrtno boleznin ostale reči. resno, drame niso del mojega življenja in tudi nočem da so, saj so presenečenja zadnja stvar, za katere bi lahko rekel, da so mi pri srcu. no, edina stvar, katero bi nekateri imeli za blazno dramatično, je to, da mi je mama umrla kmalu po rojstvu, vendar ja, ni omembe vredno. naj ne bo pomote- ne, nič nimam proti njej, rad bi, da bi bila ob meni ter najbrž bi bila odlična mama, vendar nikoli se nisem zares obremenjeval s tem, da nimam mame. preprosto je ni bilo nikoli, to je bilo vse. res ni bilo najlažje, ko so me spraševali kdo je moja mama ter podobne zadeve, vendar sem se navadil tudi na to. preprosto je umrla, ni je več, konec debate. imam očeta, ki jo je nadomestil in to je dovolj. saj bi povedal več o njem, vendar to pride na spored kasneje, se mi zdi. kakorkoli, moje ime je caleb donovan. srednjega imena- alexander- resno ne uporabljam nikdar in zapisan je le na uradnih zadevah ter podobno. zakaj? recimo, da mi ni blazno pri srcu, bo ta razlog v redu? prihajam iz preprosto najbolj zaželenega kraja na svetu- new york. no, to bi vam uradno moralo biti že znano ob mojem imenu ali pa še bolj ob priimku, vendar ja, ne morem od vseh vedno pričakovati najboljše, sem dojel- nenazadnje caleb ravno ne more biti kakšen španec ali kaj podobnega, kajne? no, naj nadaljujem, kjer sem prej končal- pri mojem očetu. po materini smrti se je v bistvu dokaj hitro pobral ter svoje življenje posvetil meni. vloga profesorja na univerzi in očeta definitivno ni najlažja, tako da moram priznati, da ga občudujem, da mu je to uspelo. nenazadnje verjamem, da ne bi vsakem uspelo kaj takega. vendar kljub temu, da se je trudil biti čedalje več z mano, sva se v osnovni šoli odtujila drug od drugega. predavanja so začela biti daljša, jaz sem se pa odločil, da lahko živim tudi brez očetove družbe, vsaj da je potrebujem več toliko kot nekoč. smešno, ampak dejansko sem takrat našel veselje v nečem, kar sem mislil, da nikoli ne bom niti pogledal. moja ljubezen so postale knjige. saj pravim, smešno. oče je imel doma v bistvu prav zasebno knjižnico, kar za profesorja univerze niti ni čudno ter notri sem res preživel skoraj celotno najstništvo, če odštejem, da sem kmalu po začetku srednje šole začel obiskovati vse mogoče klube ter se čudežno navdušil nad vsako vrsto viskijev. ne bi bilo prvič, da bi videl začuden obraz človeka, ki bi spoznal, da sem v bistvu knjižni mol in žurer v enem. saj vem, nenavadno, tega ne srečaš na vsakem ovinku, vendar je zanimivo. sploh pa branje knjig, če odštejem, da znajo biti prekleto zanimive, so mi ustvarile ogromen besedni zaklad in največja zabava pri tem je, da človeka presenetiš z podatki, ki si si ne bi nikoli mislil, da bi jih dvaindvajsetletnik znal. in odgovor na začuden pogled? »veliko berem«. saj pravim, knjige te preprosto naredijo bolj pametnega kot si. no dosti o tem, res ni potrebno še kaj reči, če ne me bo kdo imel še za egoista- res da znam biti oziroma večino časa tudi sem pošteno nesramen, sarkastičen ter podobne zadeve, vendar egoist nikakor. kakorkoli, naslednja tematika pred ljubezenskim življenjem, ki naj bi bil uradno zadnja tema, je najbrž študij, če se ne motim? torej ne, nisem se spravil študirati medicine ali prava, kot so mi vztrajno vbijali v glavo, pač pa psihologijo zločincev. in ne, nisem eden izmed tistih, ki gleda nekaj podobnega seriji na kraju zločina, monk, mentalist ali kaj podobnega. vse se ne da rešiti v petinštiridesetih minutah, v času ko traja serija. prav tako ne, ne nameravam biti pri fbi, cii ali čemur podobnem. ameriška policija policija bo čisto dosti. veselje v tem sem našel v knjigah in vem, da se marsikomu zdi nenavadno, ko mu razložiš, da študiraš psihologijo zločincev, vendar zadeva je zanimiva. v bistvu sem se zaradi študija naučil razbrati čustva iz obraza človeka ter podobne zadeve, le da si pozoren na njegove gibe ter premike. res smešna reč, kako lahko o človeku ugotoviš marsikaj, ne da bi vedel njegovo ime ali da bi v bistvu izrekel eno samo besedo. in sedaj k zadnji, že prej omenjeni temi. kot sem omenil, sem oboževalec nočnih klubov, igranja pokra ter pitja viskija. besede katere bi opisale življenje. prav tako moram priznati, da mi tudi cigareti, trava nista tuji, vendar to je nekaj popolnoma nepotrebnega sedaj. glede ljubezenskega življenja, khm,... se moram v to spuščati? moram priznati, da sem bil od nekdaj bolj kot ne pristaš avantur ter kakor vsak fant je bilo najboljše gledati za neko blondinko, ne da bi ti ob tem ena zares dihala za vrat. in ja, ravno iz teh in onih razlogov je za mano res lep kup predvidevano jeznih bivših deklet, vendar tudi to se zgodi. kakorkoli- res priljubljena beseda pri meni, kajne? sedaj bi lahko rekel, da imam ob sebi nekoga, s katerim se že nekaj let odlično razumem, v podrobnosti mi najbrž niti ni potrebno iti. lahko bi rekel, da je ravno ona, hanna tisto dekle, ki mi bo dihalo za ovratnik, ne da bi imel kaj proti. čeprav… ozadje najine zgodbe moram priznati, da je malce drugačno. verjamete v zveze na daljavo? ne? no, tudi jaz nisem. in niti ne vem, kako sem spoznal njo, vem le da sva po naključju začela klepetati na spletni klepetalnici, že pred nekaj leti in tako se je tudi vse začelo. postala sva par, ne da bi se zares videla, vendar v vsem tem je bilo nekaj drugačnega. nikoli se ne bi pravzaprav spuščal v to, če mi ne bi bilo toliko do nje in vem, da je niti videl nisem, vendar recimo, da je stvar pojem zase, prav? no, rekel sem, da bo to zadnja tema in tudi je. konec zgodbe. vsaj zaenkrat, vtu imam občutek, da bi se znala podaljšati. no, če bom še kaj dodal se bo res podaljšala."
-------------------- YOUR NAME klavdija
HOW OLD ARE YOU 8teen
HOW LONG TO YOU ROLEPLAY about 5 years
RPG EXAMPLE look at kaeyln's post.^^
but today i'm only a human with a name
|
|
