arielle evans
Število prispevkov : 11 Kraj : Los Angeles, USA
| Naslov sporočila: evans, arielle caterina Pon Jul 09, 2012 2:59 am | |
| ARIELLE CATERINA, EVANS "i like to yodel. i usually do it at home, but sometimes i do it at the grocery store. everyone stares. " [Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know FULL NAME arielle caterina evans GENDER female NICKNAMES ari, lil' mermaid AGE 18 HOMETOWN, STATE Los Angeles, USA GROUP participants POSTGRADUATE/JOB music student SEXUALITY heterosexual PLAYED BY demi lovato
-------------------- HI I'M ARIELLE AND THIS IS ME: " Se sploh zavedate kako težko je opisovati samega sebe? Kajti pravijo da imajo vsake oči svojega malerja, torej nekateri o meni mislijo da sem nasmejana, drugi da sem zadržana. Kakorkoli, začela bom s svojo zgodovino. Ne, ni preveč zanimiva. Je pa žalostna. Pri štirih letih mi je umrl oče. Klicala sem ga papa in spomnim se da je imel puhaste rjave lase. Mama je rekla so mu proti koncu, v bolnišnici vsi odpadli a ta misel me preveč straši da bi se poglabljala v podobo mojega plešastega očeta. Kljub temu da sem bila res majhna, ko je zapustil ta svet, se ga dobro spomnim. Bil je producent videospotov in reklam. Vedno si je želel napredovati in 'producirati' pravi film. Moja mama je cvetličarka. S svojo najboljšo prijateljico, tetko Yvonne imata majhno cvetličarno v Hollywoodu, kjer tudi živimo. Oče nam je zapustil kar obsežen kupček denarja. Ne dobesedno, ker je denar na kartici. Zato se s tem nikoli nisem obremenjevala. Pravijo da sem zabavna in optimistična, kar torej štejem pod svoje dobre lastnosti. Sem zelo zaupljiva, kar po mojem ni preveč dobro, saj se mi vsak lahko zlaže in mu bom zvesto verjela. Ja, ne jezim se pogosto. Je pa res da nikakor ne sprejemam kritik. Nisem vase zagledana ali kaj takega, samo če mi kdo reče že najmanjšo opazko ali nestrinjane sem čisto iz sebe. Sem nekoliko otročja, pravijo nekateri, sama pa mislim da je tako le zato, ker sem popolnoma brezskrbna in ne razmišljam o prihodnosti. Nisem najbolj bista in dobra učenka, a to še ne pomeni da sem neumna. Sovražim kadar me imajo za tepko, kajti imam izjemo dober spomin samo ne razumem sarkazma. Verjetno bi vas zanimalo tudi to da sem, zdravniško dokazano, hiperaktivna. Mami to seveda povzroča sive lase, mene pa ta 'bolezen' ne moti ravno. Le takrat ko se me ljudje zaradi tega izogibajo ali me začnejo žaliti in obrekovati. Takšnih pa ni malo. Vedno pa najdem pot za zabavo in sprostitev, zato sem tudi tukaj, da se prepustim poletju in spoznam nove ljudi. Že če pogledate mojo sliko boste videli da sem še kar vitka. Nimam manekenske postave a sem z njo zadovoljna. Zaradi izjemno svetle polti se moram mazati z najmočnejšimi kremami za sončenje, ker če se ne sem na koncu čisto scvrta. Moja naravna barva las je rjava, pred kratkim pa sem se pobarvala na blond in pri konicah las na svetlo rožnato. To je že leto dni moj zaščitni znak, nekaj posebnega. "
-------------------- YOUR NAME nika/adelinne HOW OLD ARE YOU 14 HOW LONG TO YOU ROLEPLAY 1,5 years XD RPG EXAMPLE - Spoiler:
Ariana se je borila z malo rdečelaso pošastjo, ki se je drla kot sraka med tem ko je k sebi vlekla Arianino usnjeno torbico. Temnolaska je imela vsega dovolj. Dvojčka sta se drla in navijala za mlajšo sestrico in na radiju se je vrtela pesmica o polžku, ki je rezala v ušesa. Ari je popustila. Šestletna rdečelaska je padla na hrbet in se zvijala v norem smehu. Ariana je izkoristila priložnost in pograbila torbico. Hvala bogu so se končno odprla vrata in v predsobi je zaslišala korake. Bila sta gospod in gospa Tinkleer. Ari je spotoma pograbila še jopico in izginila skozi vrata. Do soma ni imela veliko, zato je ponavadi hodila. Bila je topla in mirna avgustovka noč in luna se je zdela še posebaj sijoča in velika. Prišla je do obale in se vsedla na dvignjen zidek, na katerem so ponavadi sedeli otroci in prodajali turistom razne spominke. Pogrešala je dneve ko je posedala pred kaminom in brala. Mnogi pravijo da je treba v življenju grabiti priložnosti, se smejati in zabavati - to za Ari nikakor ni prišlo prav. zadovoljna je bila sama, v miru. Tega ji služba nikakor ni omogočala. Ker ni imela narejene niti osnovne šole - kljub temu da je bila pametnejša in bolj razgledana od mnogih tistih ki so končali univerzo - ni mogla dobiti drugega, kot da se preživlja s pazenjem treh zgag. Če mislite da so ji prirasli k srcu se pošteno motite. Bili so glasni, nadležni, umazani in radovedni. Svoje pegaste nosove so vtikali povsod, tudi tja kamor jim nikakor ne bi bilo treba. Za knjige še slišati niso hoteli, zato jih je mogla Ariana cele dneve loviti na okoli in zvečer (če so se starši vrnili iz službe) je izmučena padla na škripajočo vlažno posteljo v svojem zanikrnem enosobnem stanovanjcu. Hvala bogu je privarčevala že skoraj dovolj za selitev v nekaj bolj normalnega. To pa še ne pomeni da je ljubila tiste noči ki jih je prespala pri Tinkleerjevih. Malih ji ni uspelo spraviti v posteljo tudi z izkušenimi rokoborskimi prijemi. Ko so utrujeno od tekanja in dretja končno zaspali pa se je res pasalo vreči v zakonsko, mehko posteljo za goste, obloženo z mnogimi svilenimi povšterčki. Danes je bil eden tistih dni ko je lahko končala že ob ranih pol devetih. Čudno je bilo da se je že temnilo. Seveda, dnevi so se krajšali. Temnilo se je zelo hitro in ko je nekaj minut do devetih prispela do zidka je bila že skoraj črna noč. Sezula si je črne čevlje z nisoko peto. V tanki beli jopici se je počutila nenavadno udobno in če bi se zleknila tam pod platanami, ki so rastle okoli otroškega igrišča zraven, bi se v trenutku zazibala v sen. A ostala je pokonci. nekaj časa je zrla v luno, ki je bila še nizko na nebu in razmišljala kaj v tem trenutku počne njen brat Theodor. Tudi on gleda v luno in si želi nazaj priklicati dni ki sta jih preživela poleti okoli dvorca, ko sta lovila metulje in ji nato gledala kako so spet poleteli v sinje modro nebo, nad krošnje zibajočih dreves? Po vsej verjetnosti ne. Začutila je pekoč občutek v svojih sivomodrih očeh in debelo pogoltnila cmok ki se ji je naredil v grlu. Nočni zrak nikakor ni bil osvežilen, bolj zatohel od vročega dneva ki je pošteno razgrel pločnike, ceste in plastično igrišče za njo. Zagledala je neznano postavo. Od zadaj bi ocenila da ima nekje dvajset let, mogoče malo več. Šla je na pomol zraven, si sezula čevlje in namakala noge. Ariana ni vedela zakaj ji ta občutek, ampak čutila je da je postava pred njo nekoliko izgubljena. Zavzdihnila je in vstala. Želela je iti domov, a jo je nekaj vleklo proti neznanki na pomolu. Kaj pa ima za izgubiti? Pogovor bi ji dobro del. Napotila se je priti njej. Dekle je bilo hitro. Vstala je in se obrnila. Ariana se ji je zazrla v oči. Rjavolaskine oči so bile na široko odprte. Bleda polt je kar odsevala morsko gladino in Arianino telo je stresla mrzlica, podobna tisti ob gledanju grozljivke. "Topla voda?" je vprašala, ko se je zazrla v neznankine mokre noge. Ni vedela kaj naj drugega reče. Pravzaprav se z dekletom njenih let ni niti nikoli pogovarjala.
-- ashes to ashes ariana
but today i'm only a human with a name
|
|
valerie raveneto
Število prispevkov : 91 Age : 29 Kraj : verona, italy
| Naslov sporočila: Re: evans, arielle caterina Pon Jul 09, 2012 3:23 am | |
| [Only admins are allowed to see this image] |
|