skylar bernard
Število prispevkov : 19 Kraj : liverpool, england
| Naslov sporočila: mitchell, elaine Pet Jul 06, 2012 7:58 pm | |
| ELAINE MITCHELL "I think I lost my way Getting good at starting over Every time that I return" [Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know FULL NAME elaine mitchell GENDER female NICKNAMES / AGE twenty HOMETOWN, STATE st. paul, minnesota, usa GROUP participants POSTGRADUATE/JOB student of arts SEXUALITY hetero PLAYED BY sweetie clémence poésy :3
-------------------- HI I'M ELAINE AND THIS IS ME:
»trenutno je moje prevladujoče čustvo zmeda. ne bolestna, ko si že čisto zmešan in si puliš lase, ker se preprosto ne znajdeš več, temveč tista skoraj prijetna, ko spoznavaš nekaj, kar si do sedaj lahko opazoval le skozi okno. in jaz spoznavam življenje. da, kljub temu da sem stara že dvajset let se vendarle imenujem elaine mitchell, kar pomeni da sem bila do osemnajstega leta povsod ujetnica svojih staršev. izhajam namreč iz starodavne in bogate veje rodbine mitchell, ki se je naseljevala pretežno na severu zda in je slovela (ter še zdaj slovi) kot dokaj svobodnjaška in popustljiva. morda je to res veljalo za moje prednike, toda jaz osebno sem živela skoraj v srednjem veku, glede oblačil, videza naše »graščine« ter načel svojih staršev. res je, da me imata iskreno rada, toda kljub temu sta nenavaden par z izredno starokopitnimi načeli. morda se trudita popraviti ugled prejšnjih predstavnikov rodbine ter dokazati, da niso vsi tako brezskrbni, toda tega sta se vsekakor lotila na napačnem koncu. saj ju nekako razumem, nenazadnje sta človeka s trdnimi načeli, ki si želita za svojo edinko le najbolje, toda kljub temu sta šla predaleč. o normalni šoli sem lahko le sanjala, saj sta me neizprosno vpisala v dekliško katoliško šolo, ki je bila le nekaj korakov stran od našega posestva – in da bi bilo vse skupaj še hujše, sta me s pomočjo sester, ki so nas učile, nenehno nadzirala. ker so bile pač predane veri jima niso nikoli lagale, povedale so jima vse, kar so vedele o mojem početju. bilo je grozno, saj sem morala ves čas paziti kaj počnem ter kako se obnašam pri pouku. poleg tega mi nista pustila, da bi šla ven s prijateljicami; pravzaprav sem sama lahko šla največ do šole, nikakor pa ne kam dlje. edini stik z zunanjim življenjem so bili obiski sorodnikov in članov drugih bogatih družin pri nas. med njimi se je našlo kar nekaj fantov in deklet približno mojih let, s katerimi sem se po navadi družila. skoraj vsi so imeli normalne starše, ki so jim pustili praktično vse, tako da sem se večkrat skoraj zjokala ob njihovem pripovedovanju. pojma nisem imela kaj pomeni iti zvečer ven in v kakšen klub, iz katerega potem prideš šele v jutranjih urah. nisem vedela kaj pomeni biti v ljubezenskem razmerju, in pod frazo »skok med rjuhe« sem si predstavljala vse kaj drugega kot spolne odnose. vem, sliši se pretirano, toda tako je bilo. konec koncev sem imela vsaj mobitel, čeprav ga nisem imela za kaj uporabljati. vse prijateljice, ki sem jih imela so bile tako ali tako nastanjene v nekakšnem domu, stavbi, ki je stala poleg šole in bilo bi nesmiselno, da si pošiljamo sporočila, se kličemo in podobno. torej, najverjetneje se vam vsaj približno dozdeva, kakšno je bilo moje življenje pri starših. potem, ko sem dopolnila osemnajst let in zahtevala od očeta in mame, da me končno spustita iz svojih krempljev, pa seveda nista hotela. namreč, po njunem mnenju sem imela le dve možnosti za študij – pravo ali medicino. konec koncev sem bila izredno bistro dekle z dobrimi ocenami in prepričevala sta me, da obetam veliko in bi lahko postala odlična zdravnica ali odvetnica. toda jaz sem hotela študirati to, kar me je dejansko veselilo, se pravi umetnost. nesprejemljivo, seveda. umetnost je za slabiče, ljudi, ki ne vedo kaj bi počeli v življenju, so brez kakršnega koli reda in razpuščeni do konca ter še čez. ni me presenetilo, da sta se odzvala tako, v osemnajstih letih, ki sem jih preživela v njuni družbi, sem ju spoznala do obisti. in takrat sem se končno premaknila na višjo stopničko, vrgla tisto ponižno elaine proč in se končno, prvič v življenju postavila zase. nisem se sprla z njima, saj mi srce ni dalo (navsezadnje sta vendar zame naredila veliko), le pojasnila sem jima, kako veliko bi mi pomenilo, če bi končno spoznala, da sem odrasla in ju ne potrebujem več. kako srečna bi bila, če bi lahko počela kar želim jaz, ne onadva, če bi lahko študirala umetnost in ne prava ali medicine. na koncu sta razumela, čeprav sta vse skupaj sprejela precej razočarano. potem sem odšla, pomahala svoji preteklosti z belim robčkom ter držala figo, da mi bo prihodnost prinesla lepše čase. nikoli nisem bila človek, ki bi se ustalil v prvem kraju, kamor pride – bila sem žejna sveta, hotela sem ga videti čim več, kar je pomenilo, da sem se vsake toliko časa premaknila v drugo zvezno državo. začela sem razvijati moj pravi karakter, umetnik v meni se je vse bolj trudil priti na plan in počutila sem se tako svobodno kot še nikoli prej. res je sicer, da sem še (kot sem že na začetku omenila) precej zmedena, veliko stvari moram še spoznati in se znebiti še tistega ostanka zadržanosti, ki mi ne dovoli nočnih izhodov ter spogledovanja z moškim spolom, kljub temu da bi oboje lahko počela v veliki meri. toda to bo še prišlo, prepričana sem. in ko sem dobila priložnost za jezikovni tabor na paradise islandu sem bila prepričana, da bom tam naredila velik korak naprej v svojem razvoju, zatorej nisem odklonila temveč se z veseljem podala v veliko dogodivščino.« -------------------- YOUR NAME erin HOW OLD ARE YOU 3teen HOW LONG TO YOU ROLEPLAY about 1 year RPG EXAMPLE
- Spoiler:
zakaj je že tukaj? zato ker se je hotela izgubiti v glasni glasbi in preprosto uživati življenje skupaj s steklenico poceni viskija in cigareto v roki ali zato da bi se potešila s kakšnim lepotcem? ni več vedela kaj hoče, bila je preprosto preveč vesela da bi se obremenjevala s svojimi potrebami in zahtevami njenih možganov. hotela je videti kam jo bo pripeljal ta večer in se veselila kakršnegakoli zaključka, naj bo dober ali slab. to noč si je vzela zase zato, da bo lahko pozabila vse skrbi, probleme in misli, da bo iz nje izginila vsa živčnost in slaba volja in se bo končno po nekaj dnevih spet dobesedno zabavala.
"prasec pofukani!" je s svojim od kajenja načetim glasom zarjovela catrine za tipom ki jo je močno boksnil v ramo. bil je že daleč naprej, verjetno na poti na stranišče kjer bo bruhal, vendar se je kljub temu jezno - bolj neumno, kajti vtis jeze so pokvarile motne oči, ki so se premikale počasi in okorno - ozrl nazaj, nato pa se spet opotekel naprej. vedela je, da bo tudi sama prav kmalu takšna vendar ji je dol viselo, kot tudi dejstvo da bo verjetno pobruhala polovico nočnega kluba preden bo uspela priti do stranišča. poleg tega je tako ali tako opazila da so po tleh na nekaterih mestih še suhi ostanki kakšnega davnega bruhanja ki ga še niso očistili in bilo je prav nagnusno, vendar dokaz da verjetno sploh ne bodo opazili novega smrdljivega kupčka... stresla se je sredi premišljevanja in ugotovila da se ji obrača želodec ob pogledu na tiste dobro vidne ostanke in jo tisti odvratni vonj, ki je kar naenkrat priplaval do nje, sili na bruhanje. obrnila se je stran in hitro ruknila še en kozarec jacka danielsa, nato pa začela z očmi prečesavati plesišče in šank v nemogočem upanju, da bo odkrila koga njej podobnega. seveda ni opazila nikogar, kar pa ni ravno izboljšalo njene že prej podirajoče se volje.
iz stranišča je prišel nesramnež ki ji je prej brez razloga namenil lepo bokso v ramo in tokrat se je prej umaknila, da je s pestjo močno udaril ob šanka. poznale so se tri majhne in komaj opazne vdolbinice, kar mu je štela nekako v dobro. imela je čudaško veliko spoštovanje do močnih ljudi in ko še ni postala bolj ali manj otopela se jim je kdaj celo prilizovala, zato da jji ne bi ničesar ne bi naredili (imela je skoraj fobijo pred ljudmi z mišicami). zdaj se je ob spominih le nasmehnila in dobra volja se ji je skoraj povsem povrnila. čudno, kako me zdaj razveselijo že tako majhne stvari kot so nepomembni spomini, je pomislila in se še bolj na široko nasmehnila. pravzaprav ni imela nič proti temu, da je vesela in se čuti srečno... spet je globoko potegnila iz kozarca z viskijem in začutila tisto začetno omotico, ko je postajala pijana. takoj jo je prepoznala in jo toplo povabila k sebi, kot bi bili stari znanki (kar sta pravzaprav tudi bili). toplota jo je objela in se naselila v njeno telo, iz katerega se še veliko časa ne bo premaknila, česar cat ni obžalovala. rada je imela to toplino.
kar naenkrat se je na barskem stolu poleg nje pojavilo lepo dekle z dolgimi temno rjavimi kodri in eksotičnim obrazom. "catrine," je brez premisleka rekla in jo prebodla s pogledom. ni ji delovala kot nekdo, ki bi pogosto zhajal v nočne klube in ljubil alkohol. bolj kot umetniški tip, točno tak, ki ga ni preveč marala. takšni ljudje so bili veliko preveč zasanjani za njen okus. "in kdo si ti? mislim da imam pravico zahtevati tvoje ime potem ko sem ti povedala svojega," je za vsak slučaj dodala, če se punci slučajno ne bi ljubilo odgovoriti. zopet jo je postrani pogledala in prhnila. "kaj pa dela tukaj nekdo tak kot si ti? oprosti ampak ne zdiš se mi kot da bi spadala v to okolje." pravzaprav ni vedela zakaj je to rekla. v bistvu ni imela pravice pričakovati kakšen odgovor, vendar jo je to vprašanje tako mučilo, da si ni mogla pomagati kot da ga je izgovorila in upala, da bo nanj dobila odgovor.
but today i'm only a human with a name
|
|
david monroe
Število prispevkov : 56 Age : 29 Kraj : paradise island, caribbean
| Naslov sporočila: Re: mitchell, elaine Pet Jul 06, 2012 8:30 pm | |
| [Only admins are allowed to see this image] |
|