crystal park
Število prispevkov : 29 Age : 31 Kraj : seoul, south korea
| Naslov sporočila: park, crystal kaylee Čet Jul 05, 2012 6:02 pm | |
| CRYSTAL KAYLEE, PARK "I am free, no matter what rules surround me. If I find them tolerable, I tolerate them; if I find them too obnoxious, I break them. I am free because I know that I alone am morally responsible for everything I do." [Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know FULL NAME crystal kaylee GENDER female NICKNAMES chris AGE 21 years old HOMETOWN, STATE seoul, korea GROUP participants POSTGRADUATE/JOB študentka igralstva SEXUALITY straight PLAYED BY park jiyeon
-------------------- HI I'M CHARACTERNAME AND THIS IS ME: če bi jo sedaj ustavili na ulici in jo vprašali, če ji lahko vzamemo minutko časa za eno samo vprašanje, bi nam verjetno odvrnila nekaj v stilu: "naj uganem... zopet sem pristala pri tistem zoprnem vprašanju, naj povem kaj o sebi. in če vam povem po resnici, pravzaprav ne vem, kaj naj vam povem in o tem še ne boste vedeli - ime crystal bi vam moralo povedati ogromno. prav tako, če dodamo priimek park, veste s kom imate opravka kajne?" da, to je crystal, dekle, ki je kljub temu, da je še zmeraj študentka igralstva in še zmeraj sorazmerno mlada, v ameriški in prav tako korejski igralski industriji požela že kar nekaj odobravanja. in morda je tudi to dejstvo, to povsem preprosto dekletce v preteklosti, spremenilo v arogantno pojavo, ki se ne zmeni za občutke, ki jih bo prebudila v drugih po tem, ko spregovori kakšno besedo ali dve. vendar da bi razumeli njeno sedanje stanje, se moramo ozreti nazaj v preteklost in v tisti čas, ko si večina izmed otrok izbira smer izobrazbe, v katero si želijo priti in tam delati svoje celotno življenje. crystal v družini, ki je štela tri otroke, sama je bila najmlajša, ni nikoli manjkalo ničesar, kar se je dalo kupiti. tako nikoli ni bila lačna, nikoli ni poznala besede, ki bi bi se glasila ne, nikoli ni poznala meja, ki bi bila pomembna za njeno življenje. a vseeno, njena nedolžnost je bila tako zelo ljubka, da jo je oboževala celotna širša družina in vsakdo, ki jo je spoznal je priznal, da v življenju ni nikoli srečal bolj prijazne osebe. prijateljev je imela na pretek, velikokrat pa je bila tudi oseba, do katere so se ljudje zatekli, ko so imeli slab dan ali pa kakšnega izmed izjemno težkih problemov, kajti vedeli so, da jim bo crystal vsaj poskušala polepšati dan in jim dala vedeti, da zagotovo niso sami v svojih problemih. kot otrok se nikoli ni obremenjevala s šolanjem in nikoli ni bila povsem prepričana, kaj si pravzaprav želi postati - vse do tistega trenutka, ko se je pred njenimi očmi narisala podoba fanta, ki ji je - no ja, lahko bi rekli, pokazal povsem drugačen in nov svet, ki ga prej zagotovo ni poznala, vsaj ne tako zelo dobro. popeljal jo je v svet igralstva, za katerega je menil, da je izjemno nadarjena že od samega začetka. vendar pa je z vsem njenim učenjem v čem je nadarjena, prišlo tudi ponočevanje, razno razne zabave, zajela jo je slaba družba in prišlo je že tako zelo daleč, da ji je povsem zamerila tudi njena najstarejša sestra, s katero sta bili najboljši prijateljici vse od njenega samega rojstva. in v tistem trenutku, ko so jo izdali vsi njeni takoimenovani namišljeni prijatelji, fant, ki ga je imela tako zelo rada je preprosto izginil iz dosega njenega pogleda in nekaj je dni preživela v priporu zaradi vinjenosti, jo je spreletelo, kako zelo je pravzraprav zavozila svoje življenje - pa to vseeno ni bilo dovolj za to, da bi jo ustavilo pred njenimi sanjami - tako se je torej pobrala sama od sebe, brez pomoči svoje sestre in ostalih prijateljev, ki so vse do danes ostali precej jezni nanjo in se z njo praktično ne pogovarjajo pogosto, njena družina pa vse do danes še zmeraj ni izgubila upanja vanjo - četudi jo sedaj poznajo kot ledeno kraljico, ki se prav nič ne zmeni za čustva ostalih ljudi okoli nje. in po tem, ko se je uspela izvleči iz vsega, je preprosto zablestela - njen vrhunec je zagotovo bil takrat, ko jo je opazil tisti hip eden izmed najbolj znanih režiserjev v njeni državi in ji tako ponudil, čeprav le kot študentki igralstva, pot do samih zvezd. tako jo je v roku nekaj mesecev spoznal praktično ves svet - in ta svet, jo je oboževal in ona njega. in kako so starši gledali na vse skupaj? no ja, seveda jih vse do danes skrbi za njihovo malo deklico, ki se je tako zelo hitro podala na sam vrh, vendar pa, crystal vseeno ve, da lahko računa na starša takrat, ko ju bo izjemno potrebovala. svet znane osebe jo je, lahko bi rekli še bolj utrdil v njeni aroganci in preprosti obrambni nesramnosti, ki sta jo spremljala še ironija in sama samozavest. velikokrat sliši, da je preveč nosi, pa vendar se za to ne zmeni kaj preveč pogosto - in taka je prav do vseh, ki jih spozna, kar pa večino ljudi odbije proč po nekaj tednih, vendar tisti, ki pri njej vztrajajo na koncu lahko uzrejo njeno pozitivno plat karakterja - v njej se namreč še zmeraj skriva tista nedolžna crystal, ki so jo vsi oboževali. le zaradi tega, kar je preživela je potemtakem nikoli ni več spravila na plano - ni si namreč želela ostati sama, tako kot takrat, ko je svoje srce preprosto nosila ne, da bi ga ščitila. in kako je ta princeska prišla na ta otok? no, pravzaprav si je zaželela malce oddiha od vsega trušča okoli nje in ker se ji seveda nihče ne more upreti, je to tudi dobila - učenje novih jezikov, pa je zmeraj pomenilo nekaj izjemno novega in zanimivega, seveda pa je bilo tudi v njeno korist - le kateri študent igralstva pa ne bi ljubil poznati več jezikov? -------------------- YOUR NAME celes HOW OLD ARE YOU 20 years HOW LONG TO YOU ROLEPLAY 6 years RPG EXAMPLE
- Spoiler:
Na mesto je pred nekaj urami legla tema in s svojimi črnimi rokami zaobjela vse zgradbe, ki so se otožno nagibale k tlom, kakor, da se imajo kajkmalu namen zrušiti na novo zabetonirana tla ob teži skrivnosti, ki so jih doživele vsako noč in jih bodo dokler bo tukaj živelo še zadnje nadnaravno. Čemur pa, še do sedaj ni bilo videti kakršnega koli konca, kajti lahko bi rekli, da stvori, ki so veselo pohajkovali okoli ponoči, še nimajo namena oditi kamorkoli drugam, pač pa ostati tukaj še kakšno tisočletje ali več. Jim bo uspelo zadržati vse to, čemur so priča ob mraku, ali pa se bodo njihovi temelji vdali in se bodo zopet porušile do zadnje rdečkasto sive opeke, kot takrat, ko je mesto zgorelo do tal…? Skozi zaspane ulice so se prepletali zvoki hudomušnega smeha, spet od drugod se je slišalo odtujeno zavijanje volkov, od nekod pa je vse skupaj pretrgal še krik nemoči in tako tudi neizbežne smrti. Toda to je bilo tukaj čisto… normalno? Glavna pot je vodila naprej, na obrobje mesta, kjer je stal park in kjer se je v tistem trenutku nahajala tudi ona. Njeno počutje je bilo pravzaprav podobno srečnemu, četudi ni vedela vzroka zanj, a preprosto zdelo se ji je, da bo danes še kar prijetna noč. Oblečena v belo obleko, ki je le še bolj poudarjala njeno bledo polt, je kakor ptica švigala skozi zatemnjene in zapuščene makadamske poti, iščoč tisto, kar bi jo navdalo z še večjim zadovoljstvom. A izgledalo je, kakor da se noben izgubljen človek tokrat ni odpravil v park. Bo zopet ostala brez zabave? Že samo misel na to, jo je spravila v nekoliko slabšo voljo in čeprav Aurelia nikoli ni ostala vesela za dovolj dolgo časa, jo je tokrat ta misel le še bolj podžgala. Poskušala se je izogibati lučem, ki so osvetljevale vse nekoliko bolj obiskane poti, toda tudi tokrat, kot je izgledalo ni imela nikakršne izbire in morala se je podati na eno izmed tistih »bolj obiskanih« poti. Skozi malce počasnejšo in umirjeno hojo, je njen pogled zdrsnil k starem drevesu, ki jo je zaradi svojih upognjenih vej, katere so se lomile pod gmoto listov, nekoliko spominjalo na kakšno vrbo a prepoznavanju drevesnih vrst ni nikoli posvetila dovolj pozornosti. Svojo pozornost je čez nekaj trenutkov preusmerila in nekako priklenila na mimoidočo družino, njihovi obrazi pa so jo nekoliko presenetili. Kako se lahko ljudje tako veliko smejijo, ko pa imajo, vsaj po njenem mnenju enega najtežjih življenj na svetu? Bili so podvrženi toliko nevarnostim, pa se jim je vseeno uspelo smejati? Edino besedo, ki bi se skladala z njihovim početjem je bila idiot. Nekoliko se je namuznila, potisnila njen večni občutek ljubosumja proč, nato pa zaničljivo pihnila, in svojo pozornost je zopet poskušala usmeriti nekam drugam, a kaj ko ni bilo ničesar drugega, kot mehka zelena trava, ki se je pozibavala v ritmu blagega vetriča. Zgleda, da se bom zopet dolgočasila… nekoliko razočarano je strmela v tla, svoje roke pa je prekrižala na prsih, ter za nekaj trenutkov le tiho stala in poslušala svet okoli sebe, njeni čuti pa so jo kajkmalu začeli opozarjati na to, da se ji izza njenega hrbta nekdo približuje. No, mogoče pa bo to še kar zabavno… na ustnice ji je švignil hladen nasmešek, nato pa se je iz njenih ustnic izvil glas, ki je osebi dal vedeti, da Aurelia ve, da je v njeni bližini. »Plazenje dekletu za hrbtom… ni ravno najprijaznejša stvar na svetu.«
but today i'm only a human with a name
|
|