adrian cel rau
Število prispevkov : 8 Kraj : bucharest, romania
| Naslov sporočila: cel rau, adrian Pon Jul 02, 2012 11:27 pm | |
| ADRIAN CEL RAU "oh lord, make me pure but not yet" [Only admins are allowed to see this image] once upon a time i was a snow white too you know FULL NAME adrian GENDER male NICKNAMES ade AGE 27 HOMETOWN, STATE bucharest, romania GROUPthe staff POSTGRADUATE/JOB učitelj tujega jezika: romunščina SEXUALITY straight PLAYED BY one and only andrei andrei
-------------------- HI I'M ADRIAN CEL RAU AND THIS IS ME: Kaj sploh lahko povemo o duhoviti, prijazni in očarljivi osebi? Da, opisujemo nekoga po imenu adrian cel rau. Svoje otroštvo in nasploh življenje je preživel v rodni državi imenovani romunija. Brez problemov nadzira svoja čustva, kar se na trenutke pokaže kot zelo zadržana in resna oseba. Pridih skrivnostnosti mu daje dejstvo, da redko govori o sebi, svoji preteklosti ali pa družini, ki jo je pustil za sabo v svojem rodnem kraju. Imeti bogato in vplivno družino mu je omogočalo, da si je pridobil zgledno izobrazbo in možnost prostosti – delati kar se mu zahoče. Sinu slavnega režiserja in pisatelja v življenju nikoli ni bilo hudo. Naučil se je deliti stvari, popuščati svojim bratom in sestram, v glavi pa mu je ostal samo en jasen cilj. Oditi v ameriko. Oditi v ameriko in tam naprej razvijati svojo prihodnost. Kljub vsem ženskam, ki so se metale po njemu, si nikoli ni našel spodobno dekle, ki bi mu ustrezalo. Na tej točki pa ga to niti ni zanimalo. Ko je končal šolanje, se je odločil da je zanj čas slovesa. Na njegovo presenečenje, mu je oče že prej kupil hišo v Laguna Beach v Kaliforniji kot nekakšno darilo ob odhodu, v roko pa mu je potisnil letalske vozovnice. Odšel bi lahko kadarkoli bi hotel. In to je tudi storil. Selitev v ameriko je bila takrat ena najboljših stvari, ki so se mu zgodile v življenju. Mulc, ki je v žepu prenašal stotake in imel lastno hišo – mar mu je bilo za vse druge stvari. Dokler očka ni pobral satan sam. denarja na adrianovem računu je začelo primanjkovati in njegova lena rit je morala začeti ukrepati. Denar je služil na vse možne načine in si s tem kmalu zavozil celotno življenje, njegovo predrago hišo v laguna beach je zamenjala majcena skromna hiška, prav tako v kaliforniji. To še ni bil tak velik udarec, skoraj bi zapadel v depresijo, ko so mu iz dvorišča odpeljali zvestega prijatelja po imenu porsche. Izgubili bi šteti koliko krat je preklel svoj priimek: cel rau – sam priimek naj bi se prevedel v pomen zloba. Ni mu preostalo drugega kot da izrabi še zadnjo in edino stvar, ki jo je v vsej tej zmešnjavi obvladal – njegov materni jezik. Romunščina. Odločil se je za poklic učitelja in tako je lahko svojo nesrečo in probleme prelagal na svoje učence. Dejansko mu sploh ni šlo tako slabo pa še plačo je imel dobro. Ni mu bilo večjega zadovoljsta metati učence iz izpitov in ob pritožbi staršev na obrazu zadrževati le hladen nasmešek. Postal je pravi manipulator. Pred kratkim je na dom dobil pisno povabilo za jezikovni kamp, ne daleč njegovega doma. Če ga nebi mastno plačali ponudbe vrjetno sploh nebi sprejel. Tako je zapustil svoje staro delovno mesto in odkorakal proti novemu. Prihaja zdolgočasen in hladen tip, popolnoma pripravljen zagreniti še marsikatero življenje. Da bi se v njegovem praznem življenju znašel nekdo, ki ga bo znal spraviti k sebi in pripraviti do tega da odvrže svojo masko – huh, ironija.
-------------------- YOUR NAME kat HOW OLD ARE YOU 16 HOW LONG TO YOU ROLEPLAY 1-2 y. RPG EXAMPLE - Spoiler:
Ob zadnjem stavku se mu je na obrazu zarisal nasmešek, nekoliko kisel vendar še vedno sprejemljiv. ''Pariz je bil… naravnost čaroben'' je dodal. Vsega dogajanja, vseh dogodkov, ki so se zgodili v preteklih mesecih se je spominjal kot, da bi se zgodili včeraj. Razposajene ulice dobrovoljnih francozov, vonj po sveže pečenih rogljičkih in seveda tista noč, ko jo je prvič ugledal. Kako nerodno je zardel, ko je mislil, da je francozinja in jo je hotel nagovoriti z svojo polomljeno francoščino – še vedno pa pravijo, da poskusiti ni greh – tako tudi Anthony ni obžaloval niti enega trenutka, ki ga je preživel z njo. Spoznal je pravi pomen Pariza, pomen fraze mesto ljubezni. Veliko krat se je vprašal kako se je lahko tako zatrapal v neko dekle, da se mu je vse skupaj zdelo že otročje. Zrl je v njene oči, ni mogel umakniti pogleda. Tudi on je pogrešal njo.
Ko je njena roka ujela njegovo dlan je za trenutek obstal čisto na miru – če nebi bila situacija taka kot je bi jo vrjetno že davno ucvrl, ampak v tej punci je videl nekaj drugačnega, nekaj obetajočega, lepoto, luč. ''Moj odhod, veš vse se je zgodilo tako hitro, da se sploh nisem zavedal kaj počnem. Bil sem jezen, potrt, saj me nekako poznaš. Težko prenesem stvari, ki mi niso po godu.'' Stopil je korak bližje, še vedno je držal svoje oči v kontaktu z njenimi. Vodil je njene roke, dokler niso pristale sklenjene na njegovemu vratu. Čelo je prislonil ob njeno z torhico upanja, da se nebo umaknila stran od njega. Ni je hotel spustiti kar tako. Anthony se ni zmenil za mimoidoče, za ljudi ki so strmeli v njiju, za vse šepete – za trenutek se mu je zazdelo, kot da bi obstajala le onadva. V mislih se mu je porodilo novo vprašanje namenjeno rjavolaski. Malo je premišljeval in mlel ali bi sploh kaj zinil ali bi bilo bolje, da ostane kar lepo tiho. Vendar le je naposled zbral pogum, tisti pogum s katerim se je ponavadi postavljal, osvajal dekleta in podobno. Nikoli ni imel rad, da ga je kdo obsodil kot zgubo. Saj ni bil več majhen nebogljiv fantek, bil je moški. ''Erin…'' je tihoma dejal in za trenutek obmolknil. Še vedno ga je morila misel ali je vredno in ali naj sploh še nadaljuje. Nekaj posebnega ga je gnalo naprej, a je mogoče do te punce res čutil tisto stvar kateri pravimo ljubezen?
Od njunega zadnjega snidenja je res da minilo veliko časa. Je bil po tem takem še vedno zmožen, da ji prizna? ''…ali še vedno kaj čutiš do mene?'' je dokončal stavek. Bilo mu je težko, pa naj še kdo reče, da je fantom kdaj pa kdaj lahko odkrito govoriti pred žensko. Ponavadi vse podkrepijo ali pa bi lahko rekli zavijejo v celufan in obogatijo z rožicami, samo da gredo preko te ovire – pogovor. Anthony je vedel, da morata skupaj z Erin razčistiti to stvar, ji priti do dna. Priti do odločitve.
V življenju ti na poti pride veliko ovir in z njimi preizkušnje ter zopet nove odločitve. Sam je vedel, da se ni odločal vedno prav, zato je v svojem življenju potreboval nekoga, ki bi mu pri tem pomagal, ga podpiral in imel rad. Zamišljeno je strmel v njene oči, okolica se je sprostila, takrat se je odločil. ''kajti jaz te še vedno ljubim.'' Iz njegovih ust so privrele te iskrene besede, polne upanja in pričakovanja. Ni obžaloval tega dejanja, vedel je, da bi se on sam žrl če bi ji še naprej prikrival tako stvar. Tako ali pa tako pa je bilo to že več kot pa le očitno. V življenju je polno odločitev, a najboljše so tiste prave.
but today i'm only a human with a name
|
|
valerie raveneto
Število prispevkov : 91 Age : 29 Kraj : verona, italy
| Naslov sporočila: Re: cel rau, adrian Tor Jul 03, 2012 12:18 am | |
| [Only admins are allowed to see this image] |
|