from ashes to ashes @florence to avery!

globoko je vzdihnila preperel vonj stare majice nato pa jo lahkotno odvrgla na posteljo pred seboj. vsako leto je prišel čas, ko je morala počistiti svojo omaro in tokrat je bil to pač avgust. več ali manj ni nikoli delala zimskega ali spomladanskega čiščenja in je oblačila metala stran takrat ko se ji je to zljubilo a zadnja leta, odkar ni več živela pri mami so se stvari drugače odvijale. na postelji je ležalo že cel kup strganih spodnjic, majic in hlač. celo rožnate oprijete pajkice so se znašle na listi gnusnih oblačil. utrujeno je sedla na okensko polico ter iz škatlice cigaret potegnila eno ven in jo vtaknila v usta. nikotin je bil že od nekdaj posebno zdravilo zanjo. kadar ni bila zadeta je bilo to samo zdravilo, ki ji je pomagalo da je pomirila svoje živce, čez pa spila kozarec ali dva. zadetost je bil najlepši del njenega dne. ležala je ob postelji, zrla v prazen zaslon televizije in vsake toliko posnifala nekaj tistega belega prahu za katerega je morala odšteti celo polovico svoje plače. ne, saj ni bila zadeta. zadetost je bila pri vsakemu različna. pri njej sploh obstajala ni. poznala je samo občutek lahkote in občutek lebdenja kot nebeško telo. z vžigalicami je naredila ogenj in prižgala cigareto. dim, ki se je zvalil z njenih ust je bil gost in rahlo moteč za alarme, ki so bili nastavljeni po stanovanju, a nato ni mislila nikdar. zazrla se je v kup odvečnih cunj in zasikala tja v tri dni. bilo je kot bi stala pred praznim platnom in premišljevala o tem kar je želela naslikati. na stenah so životarile njene slike, ki jih je narisala sama. med zbirko je bilo tudi nekaj slik, ki jih je dobila od drugih umetnikov s katerimi se je srečevala. poleg slik je bilo v njeni sobi tudi nekaj kipcev golih žensk in moških, strukturni 3d kipi kot bi jim sama rekla. iz omare je potegnila še belo majico na kateri je bil spodnji desni rob zamazan s črno packo. kot umetnica je bila pri delo veliko bolj izpostavljena grdim packam, ki potem niso hotele z oblek. v pljuča se ji je zavalil gost dim cigareta, ki ga je lahkotno puhnila ven skozi nos. naveličano se je sesedla na posteljo in oblačila za proč nabasala v veliko vrečo. cigareto, ki je med tem že skoraj ugasnila je zmečkala v pepelnik, da se je iz ogorka izvilo še nekaj ostalega tobaka.
zadnje mesece je večino časa pretičala kar v svojem stanovanju. ni poznala veliko ljudi, sploh pa je imela neprijeten občutek, da pravzaprav nikjer sploh ni zaželena. večina ljudi je v resnici sploh poznalo ni. oziroma niso poznali njene polovice, ki je bila še vedno ujeta v preteklosti. v njenem sedanjem življenju ni bilo nikogar, ki bi mu lahko resnično zaupala. veliko neresnic, ki so se govorile o njej so bile laži. na žalost je bila ponavadi ravno ona tista tarča zaničevanja s strani domačinov. zaradi njenega obnašanja, verjetno. zaloputnila je z vrati in vrečo vrgla v smetnjak. ulice je bila na pol prazna, ona pa se je s tihimi koraki napotila proti središču mesta kjer se je nahajal lokalni market plac. tam se je vedno našlo nekaj za počet in ker se izpiti še zdaleč niso pričeli je imela še dober mesec, da je tavala naokrog in iskala kako zanimivo reč, ki bi ji popestrila dan. ogledovala si je tržnico in pri eni izmed žensk kupila rdeče jabolko. zagrizla je v sočno sadje in z njega izsrkala osvežujoč sok. okus je bil sladek in spominjal jo je še na tiste dni, ko sta si z mamo zavezali oči in se igrali ugani kaj. pizda! preteklost je bila že tako daleč stran. navzven je morala biti taka psica, skrivala je čustva in se poigravala sama z sabo. ničkolikokrat se je sama sebi gnusila. a časa za obžalovanje ni bilo, življenje je teklo dalje in ni imela časa, da bi zmerom mislila na mamo in očeta. pogoltnila je delček jabolka in se z zanimanjem obračala okrog sebe in opazovala ljudi. nekoč je v časopisnem članku prebrala, da je opazovanje ena izmed najboljših karakternih dobrin človeka. opazovati ali pa biti opazovan. tiste rjave lase so ji še prehitro skočile v oči in ni si mogla pomagat, da ni kar v trenutku skočila k njej in jo od veselja objela. njene oči so bile sprva močno zbegane, obraz pa je bila senca jeze in lahkomiselnosti. nič kaj prida dobre volje ni bila in njena reakcija je teorijo samo še bolj potrdila. z hrbtom se je obrnila vstran in pričela hodit proti izhodišču tržnice. precej neroden in nezaželen, a je vseeno pospešila korake in v množici zakričala njeno ime. "avery!" z roko je rahlo opazila njeno ramo in jo rahlo zatresla, da je pridobila njeno pozornost. "pozdravljena tudi ti." na obrazu se ji je pojavil razveseljujoč nasmešek. pozabila je že kako je bilo stati v njeni bližini, kajti že kar nekaj časa nista bili ravno najboljši prijateljici. odkar je spala z njenim fantom namreč. a florence je bila pač bolj divje narave, spala je z mnogimi osebki na tem planetu in za njenega dečka ji je bilo malo mar. fuk gor fuk dol, zanjo je bila vse zgolj zabava. a avery tega ni jemala kot zabavico kajti njene misli so postale precej mračne po tem ko ju je zasačila. smola pa taka! "kako si? minilo je že kar nekaj časa odkar nisi poklicala, si imela toliko dela z dečki?" take šale v takih situacijah nikoli niso zalegle, a flo je bila pač flo.